»Zdaj ko sem jo videl, sem izgubil ves tek,« pravi 19-letni Alexandre, študent, ki je prišel na piknik v znani park Tuileries pred še bolj znani pariški muzej Louvre in se tam srečal s podgano. »Prihajajo, da bi našle kaj za pod zob…, ampak dokler so dovolj daleč, me ne motijo,« drugače kot on misli njegov prijatelj, 22-letni Ken, in obeduje naprej. V teh dneh v Franciji skoraj ni časopisa in spletnega portala, ki ne bi objavil teh dveh izjav.
Znameniti park Tuileries ob Louvru, ki stoji v zelo lepem delu Pariza, namreč v tem letnem času ni samo poln turistov, ampak tudi, kot presenečeno in z zadrego ugotavljajo francoski mediji, podgan. K razvpitosti teh nadležnih obiskovalcev parka Tuileries so v zadnjih dneh veliko pripomogle fotografije Xavierja Francolona. Te prikazujejo podgane, kako med ljudmi, ki uživajo v hrani, brezdelju ali pa igri z žogo, poskakujejo po zelenici v parku. Francolon pa je v intervjuju za tednik Le Point menil, da ti škodljivci, ki so zasedli park, ljudi ne motijo pretirano: »Nekateri mirno spijo na travi, podgane pa hodijo mimo njih. Otroci se glodalcem približujejo, kot bi šlo za golobe. In tisti, ki imajo piknik, uživajo v hrani, kot bi sicer, če se okoli njih ne bi nič dogajalo.«
Veselje ob srečanju »Ratatouilla«
Menda lahko prisotnost podgan v parku zmede samo še tuje turiste. »Neki Nizozemec, ki se je sprehajal s svojo družino, me je osuplo vprašal, katera žival, ki se ne boji človekove bližine, je to,« pripoveduje Francolon. »Povedal sem mu, da je to podgana. Najbrž so ravno prišli iz Disneylanda, saj so otroci pokazali na bližnjo podgano in zavpili: Glej, to je pa Ratatouille!« Fotograf je še dodal: »Sicer je podgane v Parizu mogoče pogosto videti. Toda presenetljivo je, da jih je zdaj mogoče ob Louvru videti sredi dneva in da se upajo približati ljudem.«
Po mnenju strokovnjakov so se podgane poleti razširile v parku, kjer so pogosti pikniki, zaradi ostankov hrane, ki jih nekateri kljub košem za smeti nemarno puščajo na travi. »Vsaka dva meseca v zunanjih parkih izvajamo deratizacijo, to poletje pa vsak mesec,« pravi govornica muzeja v Louvru. »Ko se podgane širijo tako hitro kot zdaj, muzej takoj obvesti pristojno podjetje, da bi posredovalo čim prej in čim pogosteje.«
Dve podgani na Parižana
V pariškem podjetju za deratizacijo Avipur so povedali, da se število teh glodalcev v zadnjih osmih letih v Parizu povečuje. Podgane se skrivajo po podzemnih garažah, predorih podzemne železnice, izjemno razvejeni kanalizaciji, ki je skoraj kopija mesta na vrhu, in na gradbiščih. Ocenjujejo pa, da je v francoski prestolnici, katere podzemlje je torej kot švicarski sir, okoli pet milijonov podgan, kar je dvakrat več kot prebivalcev Pariza, h kateremu pri tem ne prištevamo predmestij z več kot 10 milijoni prebivalci. Podganji par ima lahko mladiče tudi po petkrat na leto, vsakič jih je v leglu od pet do dvanajst. Tako lahko samica skoti 50 mladičev na leto. Poleg tega lahko podgane zelo hitro postanejo odporne proti strupu, ki se ga uporablja pri deratizaciji. Zlasti naj bi bila proti tem glodalcem neučinkovita ekološka sredstva, ki jih v Parizu radi uporabljajo.
Podgane so tudi vse bolj navajene na prisotnost človeka in upajo se mu približati, kar ni dobro, saj prenašajo nevarne bolezni. Med drugim lahko človek z dotikom njihove kože ali pa njihovega urina zboli za leptospirozo.
