»Atiji so carji, ija ija ija o,« so peli lačni otroci, ko so jim očetje postregli s kosilom, ki so ga sami pripravili. Pri starejših je lakota preglasila pesem, mlajši pa so verze ponavljali, dokler ni bilo meso na krožnikih razkosano in dovolj ohlajeno za uživanje. Za to so – kot za vse ostalo minuli konec tedna – poskrbeli očetje. Na očkovem vikendu, ki ga je pripravil Radovljičan Ervin Bec, se je zbralo kar 17 očetov in njihovih 32 otrok. Najmlajša, dve leti in pol stara Manca, je očeta sprva trdno držala za roko in le z njim v družbi raziskovala travnike, senike in potok okoli Šenkove domačije na Jezerskem, kjer so se nastanili. Najstarejša med otroškimi udeleženci, 14-letna Ema, pa je z veseljem prevzela vlogo »izposojene starejše sestre«. »Navajena sem mlajših otrok. S sosedovimi se doma ves čas ukvarjam,« je dejala.
Težko bi rekli, da se imajo očetje lepše, kadar so z otroki sami. Je pa vse, priznavajo, bolj enostavno. O tem so pričali tudi dogodki preteklega konca tedna. Ko se je ena od deklet opekla s koprivami, ni bilo pri roki nobenega pripravka iz potujoče lekarne, ki bi jo katera od mamic zagotovo skrivala v nahrbtniku. Opečeno roko in solze je pozdravila kar mrzla voda. Kmalu zatem je eden od dečkov med dirjanjem po okolici padel in potožil o boleči nogi. Čudežno zdravilo je bil tokrat kamen iz ledeno mrzlega potoka. In ko se je nesreča s koprivami ponovila, so očetje že avtomatično segli po – mrzli vodi.
Brez odvečne prtljage
Poenostavljanje se je začelo že doma, so pripovedovali očetje. Nekateri so zato pripravljanje otroške prtljage vzeli v svoje roke. Drugi so vskočili le pri nujnem »krčenju obsega« oblačil, obutve in pripomočkov. »Kaj pa otrok na kmetiji potrebuje? Kratke hlače, kratko majico in jopico za zvečer, ko se ohladi. Vse ostalo je odvečna prtljaga,« je pripovedoval eden od njih. »Saj ne pravim, da mamice preveč komplicirajo,« je soprogam, ki so ostale doma, v bran stopil drugi. »Le na toliko stvari naenkrat mislijo!«
Predvsem tisti z najmlajšimi otroki so vseeno priznali, da so mamam pri pakiranju popolnoma zaupali. Zanimalo nas je, kako konec tedna brez otrok in njihovih očetov preživljajo mame. »Tukaj sem z dvema sestrama, doma pa imam še tri bratce. Skupaj z mamico so pri sorodnikih,« nam je razložila Brina Julija. Večina mamic si je, tako so zatrjevali očetje, privoščila oddih, kakršen je v vsakdanjem življenju ob družinskih obveznostih redkost. Vanj so vključile kolesarske podvige, plavanje in druge športne dejavnosti ter druženje s prijateljicami. »Naša mami se je odpravila že v petek, da ob slovesu v soboto zjutraj, ko smo se odpravljali na očkov vikend, ne bi bilo težav,« nam je zaupal eden od očetov.
In ravno z opravki, ki si jih mamice ob družinskih obveznostih ne morejo privoščiti, se je pravzaprav začelo, se spominja organizator očkovega vikenda Ervin Bec. Prijateljeva žena je ob delu študirala in prav ji je prišlo, ko sta se moža skupaj z otroki kdaj kam odpravila. Tudi njegovi ženi je prijalo nekaj ur samote. Ko je Bec o tem razmišljal, je ugotovil, da pozna kar nekaj očetov, ki so radi s svojimi otroki, mamam pa bi ves konec tedna svobode prišel prav.
Tako se je šest očetov in osem njihovih otrok na Becovo pobudo lani na očkov vikend (v Posočje) odpravilo prvič. Večina od njih je bila tudi minuli konec tedna na Jezerskem. Povabili so še nekaj očetov, za katere so vedeli, da prosti čas radi preživljajo z otroki. Množična udeležba je presenetila celo organizatorja.
»Očetje so izjemno organizirani!«
Da so kljub poenostavljanju očetje tako dobro organizirani, je čudilo tudi lastnico kmetije Šenkova domačija Polono Virnik Karničar. »Za vse znajo poskrbeti sami,« se je čudila. Tudi nabor njihovih poklicev je pester: med njimi so glasbenik, gradbeni inženir, komercialist, pilot, zdravnik, dramski igralec, kuhar, informatik, zavarovalni agent, športnik, ključavničar... Ideja, da bodo na seniku počitnikovali očetje z otroki, se je Virnik-Karničarjevi že na začetku zdela zanimiva, obenem pa nenavadna. »Običajno je ravno obratno: same z otroki pridejo mame, ker očetje nimajo časa.«
Pa so otroci kaj pogrešali mamice? Brez tega ni šlo. Manca, najmlajša med udeleženkami, je z očkovo pomočjo povedala, da jo bo mamica v nedeljo zvečer čakala doma in jo bo močno objela, poljubila in stisnila k sebi. Sicer pa so očetje in lastnica kmetije poskrbeli za tako pestro dogajanje, da za otožnost otrok ni bilo priložnosti. Ker so spali na seniku, so ga morali najprej malo urediti in pomesti. Ker so kokoši tam valile jajca, so jih pomagali pobirati. Če so si želeli speči hrenovko nad žerjavico, so morali v bližnjem drevju najti pravšnjo palico. In če so otroci želeli jesti krompir, pečen v žerjavici, so ga morali zaviti v folijo. Navduševali so se tudi nad brezskrbnimi sprehodi, osvežujočim čofotanjem po Planšarskem jezeru, pa nad slastnimi palačinkami, ki so jim jih spekli očetje, za zaključek pa so jih peljali še na pico.
Čeprav je skupno druženje otrok in njihovih očetov poskrbelo za nepozabne spomine, so se odhoda domov veselili. Mamice so namreč tako za otroke kot za očete, ki so počitnikovali na Jezerskem, v vsakdanjem življenju vendarle nepogrešljive.
