Kdor pride kot turist v Liverpool, pride zaradi glasbene skupine The Beatles ali pa zaradi nogometnega kluba Liverpool. Ali obojega. In če je pri nogometnemu klubu osrednje svetišče stadion Anfield, je tempelj Beatlov lokal The Cavern Club na ulici Mathew v centru Liverpoola. Prav tu so Beatli prvič zanetili ogenj poznejše slave in spoznali agenta Briana Epsteina, ki je odločilno vplival na razvoj skupine. »Takoj so me navdušili z glasbo, ritmom in smislom za humor. Takrat se je vse začelo,« je nekoč izjavil Epstein.
In ravno Epstein ima največ zaslug, da so Beatli zamenjali usnjene jakne za uglajene obleke in postali bolj umirjeni. Med njimi je prvi stik vzpostavil Bob Wooler, ki je bil didžej v Cavern Clubu. Po njegovih podatkih so imeli Beatli v lokalu v letih 1961, 1962 in 1963 skupno 292 nastopov, ko je za tolkali sprva sedel še originalni bobnar Pete Best. V Cavernu so zadnjič nastopili 3. avgusta 1963, ko se je četverica dolgolascev že pripravljala na veliko osvajanje Združenih držav Amerike. Agent Epstein je tedaj obljubil, da se bodo Beatli nekoč vrnili v The Cavern Club, vendar je slava skupine preveč narasla, zato majhen klub ni mogel več potešiti zahtev številčne publike. Pa tudi Epstein ni več prav dolgo živel, saj ga je pokopala odvisnost od drog.
Podzemni oder za velikane
Toda klub ni postal znamenit le zaradi Beatlov. Na njegov podzemni oder v središču Liverpoola so stopili mnogi slave željni glasbeniki, ki so kasneje polnili največje dvorane in stadione na svetu. V njem so najprej igrali jazz godci, sčasoma pa so prevladali vse bolj trdi zvoki. Imena nastopajočih so največja v zgodovini rock'n'roll glasbe – The Queen, The Who, Rolling Stones, The Yardbirds, Jimmy Page, Eric Clapton, Chuck Berry, Elton John… Nedvomno seznam, kakršnega nima noben drug glasbeni klub na svetu. Denimo The Queen so tam nastopili leta 1970, ko je pevec Freddie Mercury živel na liverpoolski ulici Penny Lane. Torej v ulici, kjer je le malo stran prebival Paul McCartney, Beatli pa imajo po njej poimenovano tudi pesem. Ulična tabla Penny Lane je sicer največkrat ukradena ulična tabla na svetu. Vsaj tako pravijo v Liverpoolu.
The Cavern Club je moral leta 1973 zapreti svoja vrata, saj so imela prednost gradbena dela na načrtovani (in nikoli dokončani) podzemni železnici. A četudi je bil lokal zaprt, so zgodbe dolgih noči ostale žive. Jasno je bilo, da se bo The Cavern prej ali slej ponovno odprl. Lokal je leta 1984 prevzel nekdanji nogometaš Liverpoola Tommy Smith. Zavzel se je za to, da so novi The Cavern Club odprli na isti lokaciji, v isti obliki in da so pri gradnji uporabili iste zidake, čeprav domačini trdijo, da je originalni lokal stal malce bolj naprej kot zdajšnji. Oder je znova osamel pet let kasneje. Anglija je bila v 80. letih v gospodarski krizi, ki je občutno prizadela tudi Liverpool. Denarja za vodenje lokala ni bilo, nato pa sta bankrotirani klub po 18 mesecih prevzela prijatelja Bill Heckle, ki je bil pred tem učitelj, in Dave Jones, ki je vozil taksi. Njuna zgodba je preživela in sta zdaj lastnika z najdaljšim stažem.
Ples tudi ob treh popoldan
V lokalu še vedno odmeva glasba v živo. Na odru, ki je replika originala, se menjavajo številni nastopajoči. Eni so popolni anonimneži, drugi malce manj, pogosti so tudi nastopi »Beatles revival« skupin. V The Cavern Clubu so tako v zadnjih dvajsetih letih opozorili nase Travis, Oasis, Adele, The Arctic Monkeys… Nič kaj preveč pa nad Cavernom ni bil navdušen Noel Gallagher. Nekdanji pevec skupine Oasis se je pritoževal, da se notri počuti, kot da je v vinski kleti. Te besede je mogoče razumeti, saj je Gallagher rojen v Manchestru, kjer na Liverpool gledajo malce postrani. Beatli za marsikoga v Manchestru niti niso glavni glasbeni vzor, ampak ima to vlogo skupina The Smiths. Manj težav s tem prizoriščem ima, razumljivo, Paul McCartney, ki je leta 1999 v The Cavern Clubu nastopil z Davom Gilmourjem (Pink Floyd) in Ianom Paiceem (Deep Purple).
Oni dan, ko je bila v Liverpoolu nogometna tekma z Realom Madrid, je na odru stal pevec, ki se je predstavil kot John Paul, a zagotovo to ni bil John Paul Jones, basist skupine Led Zeppelin, saj je kakšnih dvajset let mlajši. Kljub temu je možak že s prvo pesmijo dokazal, da zna. Zabrenkal je A Hard Day's Night. Na noge je dvignil vse navijače Reala in nekaj turistov iz Walesa in Norveške, nato pa nizal še druge uspešnice Beatlov. Vmes je zaigral še nekaj melodij Chucka Berryja, pri čemer ni manjkal Johnny B. Goode. Mnogi so plesali, čeprav je bila ura šele tri popoldan. Predvsem so se zibali tisti s sivimi lasmi, ki so imeli znova pomlajeno srce. Dovolj ogreti so bili že s tem, da so prehodili vse stopnice do najbolj glasne kleti v Liverpoolu, kjer pravijo, da zabava poteka Eight Days a Week – osem dni v tednu.
