Po več kot petnajstih letih so dvorano napolnili gledalci, na platnu pa se je odvrtela klasika – Hitchcockova mojstrovina Dvoriščno okno. V Prebold, kraj v Spodnji Savinjski dolini, se je namreč s pomočjo pobudnikov projekta in Slovenske kinoteke vsaj za dva meseca vrnil kino na 35-milimetrskem traku.
Lokalni kino so želeli oživiti na način, ki bi starejšo generacijo spomnil na čas kinodvoran in mlajše opomnil na pomembnost ohranjanja kulturne dediščine. Pobudnica projekta Katja Huš je s pomočjo občine Prebold in Kulturno-umetniškega društva Svoboda Prebold že v poletnih mesecih predvajala filmske projekcije, ki so prikazovale zgodovino bližnje okolice iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Ker je bil odziv dober, je ideja o kinu na lokalni ravni zelo hitro dobila podporo za oživitev.
Spomini so prinesli kino
Huševa se spominja 90. let v domačem kraju, ko je bil obisk kina še zabaven družabni dogodek in si je v dvorani ogledala film Titanik. To je bil tudi eden zadnjih predvajanih filmov tam – in tako je šlo ob začetku projekta »bolj za raziskovanje in izpraševanje lokalnih prebivalcev o nekdanjem kinu, ne toliko o ideji za njegovo obuditev«, pravi. A je kljub temu s pomočjo podpornikov nastal kratkotrajni projekt Kino (o)živi. Tako se v Prebold za nekaj časa vrača kinematografski duh, ki je dve različni dvorani polnil vse od leta 1930.
Starejši obiskovalci, ki so to nedeljo obiskali prvo projekcijo, se časov kina spominjajo z nasmeškom na obrazu. Zakonca Kočevar, ki sta si že pred kinopredstavo prišla ogledat razstavo filmskih plakatov, projekcijsko kabino in stara projektorja iz leta 1957, na ta prostor vežejo lepi spomini: »Ko sva dobila v nabiralnik letak o decembrskem kinu, so se takoj pojavili spomini na mladost, kurja polt in želja, da lahko kino v Preboldu ponovno polni dvorano.« Čeprav menita, da bo nadaljnje tri predstave obiskalo nekoliko več gledalcev starejše generacije, upata, da bo tudi mladina ob ogledu spoznala, da so imeli starejši filmi bogato vsebino in izjemne scenarije.
Mojstrovine velikega platna
Več kot sto ljudi na prvi predstavi v Preboldu je tudi za Slovensko kinoteko kazalnik, da kino v lokalnem okolju še živi. Vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Metka Dariš je prepričana, da kino nikoli ni zamrl, bil je namreč prvo družabno omrežje, kjer so se ljudje srečevali, si izmenjevali ideje in se zabavali. Ker sta projektorja v Preboldu nedelujoča, so posodili svojega, s Huševo sta izbrali filme, vredne velikega platna, ter v popolnoma funkcionalno dvorano vrnili filmsko vzdušje.
Dariševa je poudarila, da kinoteko poleg predvajanja zanimajo tudi zgodovina dvorane in zgodbe, ki so jih doživeli ljudje, ki so pomagali pri projekcijah ali so si jih enostavno le ogledali. Ravno skozi ta projekt bodo v Preboldu poskrbeli za to, da kino ne bo živel le na platnu, temveč tudi v arhivih in spominih, ki jih bodo iskali in zapisovali v prihodnjih mesecih.
