Osmega decembra 1913 je začel izhajati na ozemlju Slovenske krajine, kakor se je imenovalo ozemlje današnjega Prekmurja in Porabja, ki je spadalo pod nekdanjo Ogrsko, katoliški časopis Novine za Vogrske Slovence. Novine so izšle s podnaslovom Pobožen, drüžbeni in pismeni list za Vogrske Slovence, izdajati pa jih je začel znani prekmurski duhovnik, politik, narodnjak in založnik Jožef Klekl starejši, med drugim tudi zaradi dejstva, da na začetku 20. stoletja večina Prekmurcev ni razumela knjižne slovenščine. Časopis je bil v osnovi sicer namenjen vsem, tako katoličanom kot protestantom; tudi uvodniki so bili napisani na način, da so pritegnili širši krog bralcev.

Novine niso imele zgolj verske vloge, torej širjenja katoliškega izročila in idej, ampak tudi narodno in ohranjevalno vlogo. Prvotni namen časopisa je bil med drugim ohranjanje slovenske narodne zavesti med Prekmurci in hkrati preprečevanje intenzivnega procesa madžarizacije, ki se je močno krepil na začetku 20. stoletja in tik pred prvo svetovno vojno. Pozneje, torej po priključitvi Prekmurja novonastali državi Kraljevini SHS, pa je časopis prevzel ohranjevalno vlogo prekmurskega narečnega jezika. Klekl se je zavzel za poenotenje slovenskega knjižnega jezika, vendar pa je bralce navajal in spodbujal, da pišejo v prekmurščini in jo tako ohranijo kot poseben dialekt; prekmurščino je videl kot bogato, raznoliko in specifično narečje v širšem slovenskem prostoru. Tako so se v Novinah prepletali slovenski knjižni jezik, prekmurščina in primesi hrvaških ter madžarskih besed.

Bile so tudi komunistično glasilo

Po koncu prve svetovne vojne je tudi na ozemlju današnjega Prekmurja prišlo do velikih družbenih, političnih in ozemeljskih sprememb. Pod vplivom boljševističnih idej, ki so prišle na oblast v Rusiji, je bila razglašena Madžarska sovjetska republika in komunisti so marca 1919 zaplenili Novine ter časopis od tistega trenutka naprej razglasili za boljševističnega. Glavni urednik je postal Vilmoš Tkalec, ki je bil v času boljševistične revolucije vodja sveta Slovenske krajine in kasnejši predsednik nekajdnevne Murske republike. Kmalu so komunistični voditelji preselili kraj izdajanja iz Murske Sobote v Sombotel (številke 13–23) in v Lendavo (23–29).

Komunisti so časopis razvažali z avtomobili in delili brezplačno. Vendar pa ljudje boljševističnih Novin niso marali, zato so bili vodni jarki in potoki polni izvodov tega časopisa, prejšnji urednik pa je z njim kuril – Klekl starejši je tudi sicer označil novo glasilo kot krivoverno, češ da širi laži. Ker časopisa ni nihče bral, so boljševiki Klekla v Budimpešto tožili kot protirevolucionarja.

Od novic do leposlovja

Podnaslovi časopisa so se večkrat spreminjali. Po priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS so Novine izhajale s podnaslovom Politični list za prekmurske Slovence, po letu 1922 pa so postale »glasilo Slovenske krajine«. V časopisu so prevladovale vesti, poročila in novice, ki so bile tudi najbolj pogoste rubrike. Posebno rubriko časopisa med prvo svetovno vojno je predstavljala »Vojska«, v kateri so poročali o dogodkih in bojih na bojiščih. Med drugimi rubrikami je bilo »Gospodarstvo« s poljudno pisanimi prispevki, ki so poskušali izobraževati, svetovati in informirati o kmetovanju, sejmih in cenah kmetijskih pridelkov, posebna rubrika je bila tudi »Pošta«, zabavno vlogo pa sta prevzeli rubriki »Za kratek čas« in »Leposlovje«, kjer so bile objavljene šale, prigode, pesmi in različni prevodi.

Po letu 1930 so Novine postale časopis, ki je imel tudi politično orientacijo. Postavile so se na stran katoliškega, konservativnega tabora in podpirale politično usmeritev Slovenske ljudske stranke Antona Korošca. Dobile so tudi tekmeca v liberalnem časopisu Murska krajina (prekmursko Mörszka krajina) urednika Josipa Benka, ki je začel izhajati leta 1932. Med časopisoma so potekale vsakodnevne ostre in hude polemike ter politične razprtije med liberalnim in katoliškim taborom. Novine so naposled prenehale izhajati ob madžarski zasedbi Prekmurja aprila 1941, kar je pomenilo tudi dokončno slovo najbolj branega časopisa in druge periodike v Prekmurju med obema vojnama.