Nune iz reda uršulink so leta 1782 začele poučevati loške deklice v svojem samostanu ob vznožju Loškega gradu, kar je pomemben mejnik pri zgodovini šolstva na Loškem, ki mu zgodovinarji sicer lahko sledijo vse od leta 1271. Kar 830 let so namreč Škofjo Loko vodili in razvijali freisinški škofje, Ločani pa so ob tem vestno sami skrbeli za razvoj šolstva.
In prav to skrb skuša prikazati včeraj odprta razstava v galeriji Loškega gradu Znanje je luč. »Pred 120 leti so se uršulinke preselile na grad ter ga v celoti preuredile za potrebe dekliške šole,« je povedala direktorica Loškega muzeja in vodja projekta Jana Mlakar. Ob tem, da so uršulinke pustile trajen, morda celo negativen pečat na gradu, saj so podrle osrednji stolp, ker jim je delal senco, in z ostanki enostavno zasule dvorišče ter tako kar celo nadstropje gradu, je njihov pomen za šolstvo zelo velik in pozitiven. »Njihov koncept poučevanja je bil izjemno napreden in tudi same so bile zelo izobražene. Imele so šolo v naravi, v grajskem vrtu so poučevale tuje jezike, hodile so po Loki in okoliških hribih. Prednost so dajale humanistiki, poučevale so tudi glasbo,« je razložila Mlakarjeva.
V Škofji Loki so tudi prepričani, da so pravzaprav začetniki košarke v Sloveniji. Zasluga gre nuni Angeli Bahovec, ki je to igro prinesla iz Anglije, igrali pa so jo na Loškem gradu. »Še posebej pa so se uršulinke zanimale za astronomijo, tokrat imamo na ogled tudi njihov originalen teleskop, ki ga sicer hrani muzej v Stični,« je dodala Mlakarjeva. Kot je pojasnil kustos ter poleg Mlakarjeve, Biljane Ristić in Mojce Šifrer Bulovec soavtor razstave Jože Štukl, so uršulinke v šolo sprejemale deklice vseh veroizpovedi. »To je bilo v tistih časih res nekaj posebnega. Sicer pa sta delovali notranja in zunanja šola. Slednja v funkciji javne šole, za notranjo šolo, v katero so prihajala dekleta iz oddaljenih krajev in so bila tu tudi nastanjena, pa je bilo treba plačevati šolnino. Preračunano v današnji denar je ta skupaj z vsemi stroški za hrano, pranje in vse drugo znašala dobrih tri tisoč evrov,« je dejal Jože Štukl. Pomemben in zelo zanimiv del razstave so pričevanja učenk, ki so obiskovale uršulinsko šolo. Na razstavi so objavljeni povzetki pričevanj, ki pa so poleg preostalega gradiva objavljeni v katalogu, ki spremlja razstavo.
Razstava na gradu prikazuje razvoj šolstva tudi pred obdobjem uršulink, ki se je sicer končalo leta 1941, ko so grad zavzeli Nemci; nato je bilo grajsko poslopje nacionalizirano, uršulinke pa so se preselile v Svetega Duha, kjer so še danes. Seveda pa ne manjka niti pogled na obdobje po drugi svetovni vojni.
