Haydn (1732–1809) se je s sakralno glasbo srečal že zgodaj, saj je od mladih nog pel v različnih deških zborih na cerkvenem koru. Missa in tempore belli nosi letnico 1796. Dve leti prej je namreč knez Nikolaus II. Esterházy de Galantha postal regent na eisenstadtskem dvoru in prosil Haydna, naj obnovi dvorni orkester. Tako je Haydn med letoma 1796 in 1802 (z izjemo leta 1800) napisal šest poznih maš.
Naslov Missa in tempore belli (Maša v času vojne) je izbral avtor sam, spominjal pa naj bi na Napoleonovo vojaško grožnjo Dunaju. Kot zanimivost velja omeniti, da se je učinkovita povezava med vojnimi zvoki pavk in prošnjo za mir, nekaj let pozneje na podoben način znašla v Missi SolemnisLudwiga van Beethovna. Haydnovo Mašo v C-duru so prvič izvedli 26. decembra 1796 v cerkvi Marie Treu na Dunaju, nekaj mesecev pozneje pa je sledila še izvedba v Eisenstadtu. nr