Znani igralec je svoje veselje ob Putinovem dekretu izrazil v pismu, ki ga poslal ruski televiziji Pervyi Kanal: »Da, zaprosil sem za ruski potni list in vesel sem, da so moji prošnji ugodili. Obožujem namreč vašo državo, njene ljudi, njeno zgodovino, njene pisatelje. (…) Moj oče je bil komunist in je poslušal radio Moskva!« Dodal pa je še: »V Rusiji je lepo živeti. Ne ravno v Moskvi, ki je zame prevelika. Raje imam podeželje in poznam čudovite kraje v Rusiji. Ob brezovih gozdovih se počutim dobro. In naučil se bom rusko. O vsem tem sem govoril s svojim predsednikom Françoisom Hollandom. Dobro ve, da imam rad predsednika Vladimirja Putina in on mene. In dejal sem mu, da je Rusija velika demokracija in da v tej državi premier svojega državljana ne bo imel za bednega. (…) V Rusiji ni ozkosrčnosti, so samo velika čustva. Slava Rusiji. Hvala.«
Ogorčen nad novimi davki
Gérard Depardieu se je že sredi decembra, ko je francoski premier Jean-Marc Ayrault njegovo selitev v Belgijo, ki je bila v resnici le beg pred francoskimi visokimi davki, označil kot »bedno«, javno in glasno odpovedal francoskemu državljanstvu. Kmalu zatem mu je rusko državljanstvo ponudil Putin, podobno tudi črnogorska vlada, najprej pa se je zdelo, da bo prevzel belgijsko državljanstvo. Depardieu se s svojimi več kot 100 milijoni evrov premoženja najbrž ni odločil za Rusijo le zaradi velike ljubezni do te prostrane dežele (»v kateri človek nikoli ni sam«), ampak tudi zaradi enotnega 13-odstotnega davka na prihodek.
V Franciji je namreč socialistična vlada v zadnjih mesecih bogate močno obdavčila. Konec decembra je ustavni svet sicer zavrnil 75-odstotni davek na letne prihodke, ki presegajo milijon evrov, a tu so še pomembnejši davki, na primer na premoženje in dediščino. Tako je tudi Depardieu v nedeljo izjavil, da odločitev ustavnega sveta glede njegove selitve v Belgijo »ne spremeni ničesar«.
Zanimivo je, da je igralec lani spomladi na predsedniških volitvah podpiral desničarja Nicolasa Sarkozyja (»edini politik, ki zna opraviti svoje delo in se res trudi«), še pred desetimi leti vse bolj nepomembne komuniste, v 80. letih pa se je navduševal nad socialistom Françoisom Mitterandom.
»Slava Kadirovu«
V zadnjih letih je Depardieu navezal stike s številnimi Rusi, predvsem se je pogosto pojavljal na ruskih filmskih festivalih, tudi kot član žirije. V zadnjih mesecih pa je nastopal v različnih ruskih reklamah: jeseni 2012 za banko Sovietski, za kečap, pa tudi za neko verigo trgovin z živili.
Problematični so predvsem njegovi stiki s 36-letnim čečenskim predsednikom Ramzanom Kadirovom, ki naj bi bil odgovoren za številne grozovite zločine. Tako se je veliki igralec 5. oktobra pojavil na njegovem rojstnem dnevu v Groznem in vzkliknil: »Slava Čečeniji, slava Kadirovu.« Kadirov, ki velja za Putinovo marioneto, zdaj vabi Depardieuja, naj se preseli v Čečenijo, kjer bi mu »naredil življenje prijetno in omogočil pogoje za ustvarjalno delo«. Depardieu sicer ni prva velika zvezda, ki jo je čečenski diktator privabil k sebi. Pred njim so prišli na obisk v Grozni, kjer so služili propagandi zločinskega režima, tudi Jean-Claude Van Damme, Hilary Swank in Diego Maradona.
V začetku decembra pa je Depardieu posnel pesem z Gulnaro Karimovo, starejšo hčerko uzbeškega predsednika Islama Karimova, še enega znanega kršitelja človekovih pravic. V pesmi, ki ima naslov Nebo molčit (Nebo molči), igralec bere verze v francoščini, ki jih je napisala Karimova, medtem ko ona poje v ruščini. »Oprosti mi za vse, česar ti nisem mogel reči, oprosti, ker te nisem mogel obdržati,« pravi Depardieu na začetku te ljubezenske pesmi. Posneli so jo v Taškentu, glavnem mestu Uzbekistana, kamor je prišel na pogovore o tem, da bi v uzbeški seriji o Svilni poti v 5. in 6. stoletju igral bizantinskega cesarja.