Člani benda so se v Ljubljani najbolj navduševali nad Metelkova mestom, zato je toliko bolj presenetljivo, da jih od takrat naprej – niti v okviru pravkar trajajoče turneje, ki podpira aktualni album Cave Rave (2013) – ni bilo k nam; najbližje bodo nastopili v »ohlajenem« klubskem vzdušju Graškega Orpheuma 24. junija.
V preteklosti se je med »predalčkarji« zlomilo kar nekaj kopij glede tega, kam uvrstiti oziroma kako opisati njihov posrečen zvočni hibrid. Dilemo so z naslovom albuma Cave Rave razrešili člani benda sami: če pomislimo na zmes tradicionalne baskovske folk glasbe in modernih elektronskih ritmov, je odgovor vklesan prav na steni kakšne izmed tamkajšnjih podzemnih jam, kjer se odvija rave zabava.
Da so jim tovrstni preskoki blizu, so dokazali prav s kolobarjenjem po Metelkovi, kjer so se navduševali nad metalskimi rafali in »kulirali« v dubovskem vzdušju. Crystal Fighters s tem zgolj dokazujejo svojo neodvisno držo in ponotranjeno željo po sobivanju. Vsakršne razdalje – tako namišljene kot dejanske – jim predstavljajo izziv, da jih zbližajo. K temu se prilega tudi njihov neo-hipijevski imidž, ki ga v tem primeru ne moremo ocenjevati kot prazno poziranje, temveč verovanje v pristen stik preteklosti s sedanjostjo.
S to logiko seveda sovpada tudi raba tradicionalnih instrumentov neizgovorljivih imen (txalapartas in txistus) v pogostem dialogu z najnovejšimi dosežki elektronske glasbe, kar še bolj poudarja večkarakternost njihove (z)godbe. Vse je namreč na enem mestu: emocije, razuzdanost in kaotičnost, čez to pa še koprena psihadelije. Odveč je seveda poudariti, da se njihove muzike ali, kot so zapisali v NME, hiperkinetični miks pustolovskih glasb za žur, prav razživijo šele na odru. Tu se, preverjeno, baskovski trojček in dve spremljevalni pevki na začasnem delu v Londonu tudi najbolje počutijo.