Ne, ne gre za običajno menjavo, ki jo poznamo pri nas. Jaz tebi hišo, ti meni stanovanje in še nekaj denarja, da bo pošteno. Ne, menjava domov je v tujini že zelo poznan način preživljanja počitnic, ki se počasi uveljavlja tudi med Slovenci. Kako deluje? Za dogovorjeno obdobje družina, par ali posameznik posodi svoj dom drugi družini, paru ali posamezniku in obrnjeno. Lahko v svoji državi, lahko v tujini, pri tem pa mora seveda sodelovati še posrednik. Na spletu je na voljo več podjetij, ki zbirajo kontakte menjave željnih avanturistov, med bolj priljubljenimi sta denimo Intervac in HomeExchange.

Iščejo sebi podobne

»Gre za popolnoma neposreden vstop v drugo kulturo. Voziš drug avtomobil, kuhaš v drugi kuhinji, lahko spoznaš nove sosede, na policah so njihovi filmi in knjige,« strne Belgijec Koen Van Daele, ki že 21 let živi v Sloveniji, menjavo pa je začel, ko se je z družino iz Ljubljane preselil v hišo na Brezovici. Lani so dva tedna preživeli na Švedskem, letos se že veselijo Finske, hkrati pa sprejemajo že predloge za prihodnje leto. »Večina družin, ki smo jim poslali prošnjo za menjavo, ni niti pomislila, da bi lahko počitnice preživeli v Sloveniji, ampak še nihče doslej nas ni zavrnil, tisti, ki so prišli v našo hišo, pa so bili pozitivno presenečeni,« pove Van Daele, ki pri izbiri družine najbolj upošteva starost otrok, zato da so denimo kolesa primerne velikosti, da so igrače zanimive in podobno. Gostom vedno pripravijo seznam, kako uporabljati posamezne stvari v hiši, pomembne telefonske številke in seznam ogleda vrednih krajev.

Njegova sestra, ki živi doma v Belgiji, takšen način počitnikovanja in širjenja obzorij izbira že desetletja. Sploh na severu Evrope namreč menjava domov ni več nič neobičajnega, medtem ko je za zdaj na spletni strani Intervac, ki jo Belgijec uporablja, manj kot deset slovenskih domov. Na drugi, prav tako priljubljeni spletni strani HomeExchange jih prav tako lahko naštejemo le okoli deset.

Na koncu niso več neznanci

»Sem v Franciji, lahko verjamete, nekaj metrov od plaže v brezhibni majhni vili, ki ima vse, njeni lastniki pa so v mojem domu v San Diegu. Roberto in Jacques sta se mi že javila, vse drugo je zgodovina. Prihranili bomo več kot deset tisoč dolarjev za hotel in izposojo avtomobila. Fantastično,« je na spletni strani Intervaca svoje navdušenje delil Bill Zimmerman. A to je le eden od mnogih navdušenih opisov menjave domov, ki pomeni skoraj brezplačen oddih. Nekaj nanesejo le stroški bivanja, ki bi jih sicer imeli tudi doma, za posredovanje kontaktov pa Intervac, ki ima predstavnike v 50 državah in na leto omogoči menjavo 30.000 družinam, zahteva letno članarino v višini 70 evrov. HomeExchange, ki ima v ponudbi več kot 55.000 domov in za seboj več kot sto tisoč uspešnih menjav, računa okoli sedem evrov na mesec.

Najpogostejši zadržek do tovrstne menjave je seveda nezaupanje. »Ali lahko zaupam svoj dom neznancu?« je tudi eno od vprašanj, ki ga izpostavljajo na omenjenih spletnih straneh. V Intervacu mirijo, da ima večina njihovih članov več kot 40 let, da gre za družinsko orientirane profesionalce in upokojence, ki so finančno uspešni in spoštujejo lastnino. Obe strani po dogovoru o menjavi podpišeta tudi formalno pogodbo, morebitne pritožbe pa jemljejo zelo resno.

Kdor ni za menjavo, je lahko tudi samo gostitelj ali varuška doma (home-sitting), ko je kdo odsoten daljše obdobje. Možna je tudi izmenjava otrok po principu »ti meni pošlješ svojega, jaz tebi svojega« in dvojna izmenjava, da družine ali pari, ki navadno preživljajo počitnice skupaj, izmenjajo dom še z dvema družinama oziroma paroma.

15 menjav, eno razočaranje

Pred počitnicami so ljudje zaradi priprave na menjavo veliko v stiku po elektronski pošti ali komunikacijskem omrežju Skype, tako da v Intervacu pravijo, da na koncu sploh niso več neznanci. Nemalokrat se nato med njimi stkejo celo tesne prijateljske vezi. »Zamenjate dom in videli boste svet za manj denarja!« vabi tudi Joseph Blake iz Kanade, ki je svoje izkušnje popisal v The Globe and Mail. Njegova družina je dom v Victorii že zamenjala za stanovanja v Parizu, Madridu, Lizboni, San Franciscu, bili so že na Havajih, v Santa Feju, obiskali so Montreal in Grenado ter počitnikovali tako v Toskani kot Provansi. Sprva je mislil, da je najboljši del izmenjave, da zapraviš malo in vidiš veliko, sčasoma, ko so srečevali svoje »menjalce«, pa je dojel, da so najpomembnejši izkupiček nova prijateljstva.

Pa so v svojih petnajstih menjavah imeli tudi kakšno slabo izkušnjo? Le en konec tedna ni bil čudovit, piše Blake, saj se je kuhinja v hiši v Seattlu izkazala za umazano in priljubljeno pri družinskih mačkah. Tako so pač ves čas jedli v lokalnih restavracijah, kar pa ni bilo tako slabo. V drugih primerih so vedno dobili hišo nazaj v takšnem stanju, kot so jo pustili, ko so odšli od doma – le s to razliko, da jih je na mizi pričakal šopek cvetja ali kakšno darilce ter zahvala za gostoljubnost.