Znanstveniki se zatekajo k revolucionarnim zamislim
Svetovne vlade se ukvarjajo s problemom, kako zmanjšati izpuhe plinov in preprečiti posledice, ki jih prinašajo. Takšna prizadevanja imajo le omejen uspeh, zato se nekateri znanstveniki zatekajo tudi k revolucionarnim zamislim. Wingenter pravi, da je gnojenje oceanov le osnovna zamisel, ki jo je treba še razviti, zato si prizadeva, da bi dobil več sredstev za nadaljevanje raziskovanja.
Ko se Zemlja čedalje bolj segreva in se čas za ukrepanje izteka, bi lahko uporabili njegovo tehniko in si kupili čas, ki je za zmanjšanje izpuhov toplogrednih plinov potreben za spremembe v družbi, pravi znanstvenik. Wingenter je povedal, da je zamisel o gnojenju oceanov dobil, ko je leta 2002 preživel sedem tednov na morju in zbiral podatke o ozračju v okviru znanstvenega poskusa o svetovnih klimatskih spremembah.
Wingenter nadgradil prvotno zamisel
Znanstveniki so takrat preverjali, ali bi gnojenje planktona v južnih oceanih upočasnilo segrevanje Zemlje na tak način, da bi plankton privabili, da bi začel črpati toplogredne pline (prvenstveno ogljikov dioksid) iz ozračja. Toda usoda tega projekta je ostala nedorečena. Wingenter je to zamisel nadgradil, tako da bi že razmnoževanje planktona pomagalo v boju proti segrevanju planeta, in s tem vstopil na področje v znanstvenih in političnih krogih še vedno vprašljivega geoinženiringa. Ken Caldeira z inštituta Carnegie v Kaliforniji pravi, da bi lahko bil geoinženiring samo opravičilo, da bi se lahko izognili zmanjšanju izpuhov v ozračje. Po njegovem bi v osnovi Wingenterjeva zamisel lahko delovala, vendar zahteva še precej raziskovanja in razumevanja vpliva gnojenja na ocean in podnebje.