Morda je eden od razlogov, da politikov včerajšnje imenovanje Zorana Klemenčiča na čelo Sove ni vznemirilo, tudi ta, da mu je težko pripisati »transparentno politično barvo«. Čeprav je iz Klemenčičeve karierne poti mogoče razbrati, da so mu bili v večji meri naklonjeni ministri in premierji levosredinskih strank, je bil v času Demosove vlade celo šef kabineta obrambnega ministra Janeza Janše (pri Janševem drugem prevzemu vodenja obrambnega resorja sta se s Klemenčičem sicer razšla in se je ta zaposlil kot svetovalec v parlamentarni komisiji za obrambo), pod ministrovanjem Francija Demšarja (SLS) je bil direktor centra za strateške študije, minister iz vrst NSi Aleš Hojs pa ga je po razgovoru obdržal na položaju glavnega inšpektorja za obrambo.

Drugi razlog, da se na Klemenčiča po njegovem včerajšnjem imenovanju ni usul plaz kritik, je po mnenju nekaterih naših sogovornikov ta, da novi šef Sove ni človek, ki bi silil v ospredje. Čeprav je – v nasprotju s prejšnjim direktorjem Sove Andrejem Očkom, ki je na tem položaju zdržal le 22 dni – nekaj njegovih fotografij na spletu mogoče najti, je teh glede na pomembne položaje, ki jih je doslej zasedal na obrambnem ministrstvu in na Gregorčičevi (bil je Drnovškov svetovalec za nacionalno varnost), vendarle relativno malo. Tako se, kot se spomnijo člani parlamentarnega odbora za obrambo v prejšnjem mandatu, tudi kot državni sekretar pri ministru Romanu Jakiču ni prav dosti oglašal. Četudi naj bi obrambni resor v tem času vsebinsko vodil prav on. »Kljub temu da ima Klemenčič z Janšo nekaj skupnih točk – študij obramboslovja, funkcijo v ZSMS in vodenje Janševega kabineta – se vsaj po eni lastnosti bistveno razlikujeta. Janša se javnih nastopov veseli, Klemenčič pa ne. V političnem žargonu bi rekli, da je Klemenčič človek nizkega profila,« je včeraj imenovanega šefa Sove pred 14 leti, ko je prišel na čelo vojaške obveščevalno-varnostne službe (OVS), v Mladini opisal novinar Ali Žerdin. Prav Klemenčičevo delo v obveščevalni službi je nedvomno dodatno prispevalo k njegovemu izogibanju medijskim reflektorjem.

Klemenčiča je za šefa OVS postavil obrambni minister Anton Grizold, s tega položaja pa je moral oditi v času prve Janševe vlade, ko je obrambni resor vodil sedanji prvak DeSUS Karl Erjavec. »Glavna kriterija za Klemenčičevo imenovanje sta bila strokovnost in kompetentnost. Moja pričakovanja je tedaj izpolnil,« poudarja Grizold. Tako je profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede, kjer je Klemenčič leta 1987 tudi diplomiral (mentor njegove naloge z naslovom Odnos srednješolcev v SR Sloveniji do vojaških poklicev je bil Anton Bebler), prepričan, da je Klemenčič ne glede na morebitne strankarske simpatije primeren za šefa Sove. Je namreč visoki državni uradnik, že izbrušen, z znanjem in izkušnjami.

Ob Klemenčičevem novem položaju se vendarle pojavljajo pomisleki, ali je za vodenje Sove primeren nekdo, ki je bil v preteklosti na čelu vojaške obveščevalne službe. Kar ni prvi tovrstni primer, saj je takšno selitev že opravil Damir Črnčec. Grizold v tem ne vidi nobene težave: »Z vodenjem OVS je Klemenčič pridobil nujno potrebne izkušnje pri organizaciji, kadrovanju, delu... Da je zdaj postal direktor Sove, je zanj zagotovo veliko višja stopnička v karieri, vendar je narava dela v obeh službah zelo podobna.«

Tudi v podjetniških vodah

Klemenčič se je po odhodu iz OVS podal tudi v podjetniške vode, skupaj s soprogo Ani Klemenčič in člani njune družine ima še vedno v lasti pomemben delež borznoposredniške družbe GBD. Po podatkih sodnega registra je bil Klemenčič do konca lanskega junija tudi član upravnega odbora GBD BPD. To funkcijo je torej opravljal še tri mesece po tistem, ko je postal državni sekretar na obrambnem ministrstvu.

Na nedavni skupščini GBD BPD je bil za novega člana upravnega odbora na Klemenčičev predlog imenovan Matjaž Rakovec, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, ki naj bi bil tudi zasebno prijatelj družine Klemenčič. Novi šef Sove je v preteklosti opravljal tudi funkcijo člana upravnega odbora G Skupine, ki je nastala z razdelitvijo GBD na dva dela. G Skupina in GBD sta imeli pomembno vlogo tudi pri izvedbi menedžerskega prevzema Merkurja. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Gorenjska banka prek G Skupine, Hidrie in še nekaterih podjetij obvodno financirala menedžerski prevzem Merkurja. A medtem ko je tožilstvo zaradi domnevno spornega financiranja vložilo zahtevo za preiskavo zoper predsednika upravnega odbora Hidrie Edvarda Svetlika, se je nekdanjemu vodstvu G Skupine (za zdaj) očitno uspelo izogniti kazenskemu pregonu. G Skupino je v tistem času vodila Ani Klemenčič, ki je bila v preteklosti tudi predsednica uprave GBD BPD, po izgubi licence za borzno posrednico in članico uprave borzne hiše je postala prokuristka te družbe.

G Skupina je pozneje na zahtevo Gorenjske banke končala v stečaju, še pred tem pa je manjšinske lastniške deleže Goriških opekarn, Union Hotelov, Alpetour potovalne agencije, Juteksa, KD, Košakov TMI, KS Naložb, Marine Portorož, Tekstine in Velane prenesla oziroma prodala družbi Nufin. Nufin je prek družbe Max Fin v polovični lasti Klemenčiča, preostanek ima Boris Eržen.

»Cerarjevo kadrovanje v sili«

Dosedanji sodelavci v državni upravi ocenjujejo Klemenčiča kot kritičnega, zato je pri tistih, ki so bili deležni njegovih očitkov, manj priljubljen. A tudi nekateri od njih priznavajo, da je bil pri svojih ocenah pogosto pošten. Sodelavci, ki so mu bolj naklonjeni, poudarjajo, da je Klemenčič preživel vse bloke in se vselej obdržal »na položajih s težo«. Novi direktor Sove velja za deloholika. V službo naj bi hodil že okoli pol sedmih zjutraj in vztrajal do poznih večernih ur. Kar mu ostaja prostega časa, ga z veseljem preživi na igriščih za golf.

Ko so po odhodu Očka mediji kot njegovega možnega naslednika prvič omenili Zorana Klemenčiča, se tovrstna izbira ni zdela najbolj verjetna. Novi šef Sove namreč ne sodi v kader SMC, kot je znano, pa je bilo pri dosedanjih kadrovskih potezah največje vladne stranke to pogosto odločilen kriterij. Prav tako je Cerar doslej v veliki meri prisegal na nove obraze, kar novi šef Sove zagotovo ni. Glede na Klemenčičev status po prihodu sedanjega obrambnega ministra Janka Vebra novi prvi civilni obveščevalec niti ni blizu SD. Veber ga je namreč z državnosekretarskega položaja premestil na eno nižjih inšpektorskih mest. Poznavalci izbiro Klemenčiča na čelo civilne obveščevalne agencije torej vidijo kot »Cerarjevo kadrovanje v sili«.

Ker je Sova v tem trenutku precej razsuta, bi jo bilo tudi po ocenah tamkajšnjih zaposlenih treba stabilizirati. Prav stabilizacija vojaške obveščevalne službe naj bi bila eden glavnih Klemenčičevih dosežkov na obrambnem ministrstvu.