Niti pomislili nismo na kaj takega. Doma sem iz vasice Knape med Čepuljami in Bukovico, to se pravi lučaj od Železnikov. Večina zaposlenih in vodilnih je iz Selške doline. Vsi se poznamo. Po službi grem rada s čisto vestjo v domačo trgovino. V Domelu sem vso svojo kariero. Začela sem kot štipendistka v srednji šoli. Po fakulteti me je gnala radovednost in želja po znanju, tako da sem podiplomski študij opravila med delom in pridobila naziv doktorica elektrotehničnih znanosti. Seveda pa se je bilo treba dodatno izobraziti in pridobila sem še naziv MBA. Ta evolucija je pri nas nekaj, kar smo si zadali v strategiji. Ne samo v upravi, vsak na svojem delovnem mestu se mora stalno izboljševati.
Ampak v tistih časih notranjega lastninjenja so vam očitali socializem in samoupravljanje.Leta 1902 je v Železnikih ugasnil plavž in s tem dva tisoč delovnih mest v dolini in ta zavest pomena delovnega mesta je pri nas prisotna še zdaj. Zato se je takrat, ko nas je želel Ametec prevzeti, združila ta posebna energija. Ja, takrat je bila možnost za izgubo delovnih mest zelo realna. To se je pokazalo v Nemčiji, na Češkem, v Italiji, kjer so Američani prevzemali. Nič več ne vlagajo v razvoj, ne v opremo.
Ljudem smo znali predstaviti, kaj pomeni služba, delovno mesto in kaj lastništvo. Lastniki svoje pravice uveljavljamo na skupščinah podjetja. Na delovnem mestu se pa točno ve, za kaj je kdo zadolžen in kaj so njegove pravice in kaj dolžnosti. V proizvodnji ni samoupravljanja. Potrebne pa je bilo veliko odprte komunikacije. Včasih se še dogaja, da ni čisto jasna razlika med biti zaposlen in biti lastnik. Predvsem pa ne sme biti povezave med tem, da imaš kot lastnik tudi zagotovljeno delovno mesto. To zagotovilo si je treba prislužiti z delom.
Kako pa so videti vaše skupščine, pridejo vsi?Ne, po navadi manj kot pol kapitala.
Rezultati kažejo na to, da delate dobro. Vemo, plače v Domelu in v drugih večjih podjetjih v dolini niso visoke, a poslovanje je stabilno in za lokalno okolje je to sila pomembno.Letos bomo naredili več kot pet milijonov elektromotorjev za sesalnike višjega cenovnega razreda. Pa so ti motorji le polovica naše proizvodnje. Stalno stremimo k izboljšavam, inovacijam, iščemo nove trge, nove priložnosti. Usmerjamo se v avtomobilsko industrijo, velike motorje za prezračevalne naprave, male za strojno orodje. Pred dvema desetletjema smo naš motor za sesalnik lahko naredili za 33 evrov, danes ga moramo za dobrih šest.
Za sesalnik, ki ga kupimo v trgovini za 150 evrov ali več?Taka so pravila trga. Trenutno smo vodilni proizvajalec motorjev za sesalnike na svetu. V vseh sesalnikih boste našli naš motor. Le Bosch, Siemens, Vorwerk in Miele ter Samsung delajo svoje. Pa še Samsungu smo letos začeli dobavljati naše motorje. Ne gre še za velike količine, a začetek je precej boljši od napovedanega. Sprva so naročili sto tisoč enot, na koncu smo jim jih naredili trikrat več.
Leta 2007 so vas zelo hudo udarile poplave, takoj za tem je prišla kriza. Se je v tem času prav vaš model lastništva izkazal za dobrega? Ne bom pozabil prizora dan po poplavah, ko so delavke na dvorišču čistile blato z vsakega strojčka posebej.Vsaka kriza te utrdi. Res, že pri poplavah se je pokazala velika pripadnost podjetju. Sodelovanje pri sanaciji je bilo vsesplošno. Pri krizi je pa tako. Zavedali smo se, da je treba nekaj spremeniti in ljudje so to lažje sprejeli. Tudi odreči se je bilo treba čemu. Rešila nas je tudi inovativnost. Le tako smo lahko delali več in bolje z manjšimi stroški.
Marca ste naredili 100-milijonto sesalno enoto in obeležili 40 let razvoja od sledilca do vodilnega razvijalca na svetu. Se je težko obdržati na vrhu?Bistvo Domela je, da nismo le proizvajalec motorja, pač pa skupaj z naročnikom, recimo s Philipsom, gradimo, razvijamo ta motor. Edino na tak način smo lahko vodilni. Mi nismo poceni. Ne kot država ne kot proizvodnja. Zato pa potrebuješ znanje. Sodelovanje z različnimi kupci ti da širino. Ko je prišla napoved energijske nalepke in omejitve moči, smo mi imeli pripravljene različne rešitve, različne možnosti.
Saj to je zanimivo, vi ste velikim multinacionalkam ponudili rešitve, oni so izbrali eno od vaših. Zakaj niso, recimo, izbrali drugega proizvajalca?Zaradi odprte komunikacije, etičnega poslovanja. Tudi pri ceni za kupce. Mi jim odprto povemo, kaj je možno narediti za šest in kaj za šest evrov in pol. To zaupanje je ključno.
Znanje, pravite. Kje vaši razvijalci pridobijo potrebno znanje?Sodelujemo z vsemi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Redno z Institutom Jožef Stefan, fakultetami. Zavedati pa se je treba, da se je treba izobraževati vse življenje. Na fakulteti dobiš le neke osnove. Pri nas gre za tako specialna znanja, da moramo ljudi sami dodatno izobraziti. Štipendisti v zadnjih letnikih pri nas redno delajo, bolje se spoznamo, ugotovimo, za kakšno delovno mesto bi bil primeren in kje najučinkovitejši. Iz tega nabora štipendistov na leto zaposlimo od šest do deset ljudi.
Vsako leto podelite nagrado za inovativnost nekomu od sodelavcev. To je lahko tudi podlaga za zavidanje, nevoščljivost?Morda. Včasih. Ni več tiste nevoščljivosti. Zdaj pa je to zelo učinkovit in sprejet model. Prihajajo tudi take inovacije, kjer sta predlagatelja iz različnih oddelkov. Sodelovanje je ključ do uspeha. Le če je znotraj kolektiva zaupanje, so rezultati lahko izjemni.
Ker ste na področju sesalnih enot dosegli vse, ste se bili prisiljeni usmeriti drugam. Zadnja leta je zelo zanimivo področje prezračevalnih sistemov.Ja, gre za zanimiv projekt z enim od vodilnih proizvajalcev teh velikih sistemov. Gre za zamenjavo sinhronskih motorjev. Naredili smo izračun, koliko naši kupci prihranijo pri letni porabi energije za prezračevanje. Izkazalo se je, da govorimo o razredu okoli 60 gigavatnih ur energije. Kar je razred hidroelektrarne Mavčiče.
Še enkrat. Če v nekem večjem podjetju v sistem prezračevanja vgradijo vaš motor, prihranijo toliko energije, kolikor je proizvede hidroelektrarna Mavčiče?Da. Izkoristek teh motorjev je toliko boljši. So dragi, a prihranek je tako velik, da se jim povrne že v enem letu. To je prihodnost Domela.
Zanimivo je, da najdemo vaše motorčke tudi v boljših vrtnih strojih.Vrsto let že sodelujemo s Stihlom. Ko smo naredili nek nov motor, so to opazili pri njihovem konkurentu Husqvarni. Odprli so vrtalnik, vzeli ven motor, ga pregledali in ugotovili, da ga sami ne znajo izdelati. In so prišli v Železnike. Zdaj delamo nekaj podobnega tudi za njih. Ta program sicer ne raste tako, kot bi mi želeli, ampak čez nekaj let bo zagotovo na tem področju dovolj dela.
No, in prah bomo tudi sesali?Ja, seveda ga bomo. Z Domelovim motorjem. Če boste kupili kakšen boljši sesalnik, ne takega, ki ga boste naročili na Kitajskem.
