Ko je nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche pred leti objavil prve fotografije popolnoma novega vozila Panamera, se Edvard Oven, ki se je takrat naokoli vozil v skoraj 150 tisočakov vrednem avtomobilu znamke Porsche Cayenne, ni obotavljal. Naročil si je novo športno vozilo. Toda če bo včeraj izrečena sodba prvostopenjskega sodišča »zdržala« tudi na višjem sodišču, se bo moral ljubitelj luksuza, lastnik vile na Obali, luksuznega stanovanja v ljubljanski Zupančičevi jami, gostinskega lokala Edoardo v poslovni stavbi Eurocenter v središču prestolnice in še česa navaditi na bolj skromno življenje. Za štiri leta in pol bo moral oditi za rešetke.
Po izjemno odmevnem sojenju je sodnica Lea Habjanič zaradi nakupov zemljišč republiškega stanovanjskega sklada v Vižmarjah, pri čemer je bil sklad oškodovan za dva milijona evrov, Ovna obsodila na štiri leta in pol zaporne kazni. Razglasitve sodbe se Oven ni udeležil. Na njej prav tako ni bilo vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki je proti nekdanjemu dolgoletnemu direktorju stanovanjskega sklada v imenu tožilstva vodil kazenski pregon. Ko je izvedel, da je sodišče izreklo tako visoko kazen, kot jo je zahteval, se mu je na strog obraz verjetno prikradel komajda opazen nasmešek.
(Pre)drzen in zelo ambiciozen
Oven je večkrat nakazal, da je po naravi zelo (pre)drzen. Bil je tudi zelo ambiciozen. Na začetku devetdesetih let je imel kot poslanec ZSMS, ene od predhodnic velike LDS, celo ambicije postati predsednik stranke. Starejša generacija se bo spomnila, da je ob vrnitvi danes pokojnega Janeza Drnovška iz službovanja v Beogradu naokoli delil broške z napisoma »Drnovšku, što nam trebaš« in »SlOVENija«. Sprva je želel biti na predsedniških volitvah celo protikandidat Drnovšku, vendar je svojo kandidaturo kasneje umaknil. Nazadnje se je moral v stranki zadovoljiti s podpredsedniškim mestom. Čeprav je iz ust tistih, ki ga poznajo še iz časov začetka vladavine LDS, moč slišati, da Ovna ideologija ni dosti zanimala, njegovih političnih ambicij še ni bilo konec. Toda že namigovanja, da naj bi po tem, ko je LDS prevzel vodenje države, Oven postal minister za trgovino, je v stranki dvigovalo veliko prahu. Jaša Zlobec je takrat celo zagrozil, da bo odstopil, če bo Oven postal kandidat za ministra. Ovnu se je v bran postavil Vladimir Slejko. Slednji je bil član tako imenovane podjetniške frakcije LDS, ki jo je neformalno vodil Oven, »zaslovel« pa je z afero Optimizem. V pismu, ki ga je Oven v tistem času pisal Drnovšku, se je spraševal, zakaj se je ob njegovi možni kandidaturi dvigovalo toliko prahu, in izpostavljal svoje finančne zasluge za stranko. Med drugim je za poslanski klub nabavil zavese. Njegov vpliv v stranki, kakršen koli je že bil, je sčasoma bledel. Gregorju Golobiču, Drnovškovi desni roki, je celo očital, da ga je dal na črno listo. Ovnu je verjetno tudi zaradi tega spodletel naskok na mesto predsednika uprave Nove Ljubljanske banke in Petrola. Torej med vrhunskimi menedžerji zelo želeni delovni mesti, pri zasedbi katerih bolj kot znanje in izkušnje šteje politična barva.
Izumil nacionalno stanovanjsko shemo
Znotraj stranke Oven ni imel večje podpore, ko je leta 1992 postal direktor republiškega stanovanjskega sklada, kjer si je kasneje omislil najbolj luksuzno pisarno v javni upravi. Njegov izum je bila znamenita nacionalna stanovanjska shema. Zanjo lahko mirno rečemo, da je imela pomemben vpliv pri strmem naraščanju cen nepremičnin in napihovanju gradbeno-bančnega balona. Ko je Oven leta 2004 odhajal iz stanovanjskega sklada, je v enem od intervjujev izjavil, da so za njim leta norega garanja, trmastega vztrajanja in razmišljanja s svojo glavo: »Od tod tudi 30.000 prejemnikov ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil, nacionalna stanovanjska shema z več kot 80.000 varčevalci, projekt gradnje 5200 stanovanj po fantastičnih in neponovljivih cenah.« Toda te številke kažejo tudi, da je Oven pri »razmišljanju s svojo glavo« naredil kardinalno napako. Ena od prvih lekcij ekonomije, na katero bi se moral Oven kot diplomant ekonomske fakultete spoznati, temelji na krivulji ponudbe in povpraševanja. Če je ponudbe manj kot povpraševanja, cene izdelkov naraščajo. In obratno. Iz Ovnove izjave, pa tudi sicer, je razvidno, da je stanovanjski sklad poskrbel, da je bilo povpraševanje nekajkrat višje od ponudbe. Tudi zato so cene nepremičnin naraščale. Višje cene in visoki zaslužki so spodbudili vstop marsikoga v gradbeništvo. To so bili časi, ko se je z gradbeništvom ukvarjal vsak, ki je imel nekaj odvečnih cekinov. Ko je ponudba stanovanj precej zaostajala za povpraševanjem, se je Oven izgovarjal, da stanovanjski sklad do leta 2002 ni imel zakonske podlage za vlaganja v gradnjo stanovanj. A pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj Oven že prej pri njemu najbližji vladajoči stranki ni poskrbel za spremembo zakonodaje.
Nenamenska posojila
Odsotnost ustreznih predpisov, neurejeno tranzicijsko okolje, v katerem se je po dobrih štirih desetletjih socialističnega režima kapital z izdatno pomočjo politike razmeroma hitro akumuliral, je Ovnu omogočilo, da se je hkrati, ko je opravljal javno funkcijo, na veliko ukvarjal tudi z zasebnimi posli. V devetdesetih letih je računsko sodišče republiškemu stanovanjskemu skladu očitalo, da je ta zasebnim podjetjem dajal tudi nenamenska posojila. Pozneje je Oven v enem od intervjujev na ta očitek odgovoril, da so na stanovanjskem skladu poslovali po načelu, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Inšpektorji takratne Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je leta 1994 nastala iz službe družbenega knjigovodstva (SDK), so v devetdesetih letih dognali, da je podjetje Sončni vzhod od stanovanjskega sklada prejelo 1,1 milijona nekdanjih nemških mark posojila. Poleg Ovna je lastnica tega podjetja še Jelka Brataševec. Sončni vzhod je bil solastnik pred leti bankrotiranega podjetja Bavarski dvor. Prek njega je Oven izpeljal enega največjih poslov v svojem življenju. Gre za več kot 20 milijonov evrov vredno investicijo v poslovno stavbo na Bavarskem dvoru. Sodeč po pojasnilih Ovna je podjetje Bavarski dvor posojilo za financiranje projekta pridobilo pri družbi Sonce. Pobudo za ustanovitev tega podjetja je leta 1987 dal Oven, v času lastninskega preoblikovanja pa je v njem pridobil desetodstotni lastniški delež. Prav tako pred leti propadlo Sonce se je ukvarjalo s finančnimi inženiringom, denar pa je posojalo tudi menjalnicam. Kot uslužbenec državnega stanovanjskega sklada pa je Oven sodeloval tudi pri menedžerskem odkupu BTC. V tej dobro delujoči družbi, v kateri je zaposlena njegova nekdanja soproga, je Oven tudi predsedoval nadzornemu svetu in bil prokurist poslovne enote BTC Ljubljana.
Včerajšnja obsodba ima velik simbolni pomen. Označuje namreč konec nedotakljivosti človeka, ki je pred očmi vseh pristojnih institucij neizmerno obogatel. Četudi je Oven po enajstih letih dokončno padel, pa številna vprašanja za pristojne institucije ostajajo brez odgovora.