Preprečevanje bolezni je temelj Šole zdravja. Po vaši zaslugi že šest let opazujemo vse več v oranžne majice oblečenih telovadcev tako v središčih mest kot ob morju, jezerih, rekah, po parkih in športnih igriščih, v manjših in velikih krajih. In čeprav je večina telovadcev že krepko v letih, jim sonce, mraz, dež in celo sneg ne pridejo do živega. Marsikje se jim pridružijo turisti... Kako vam je uspelo pripraviti do rednega jutranjega razgibavanja takšno množico Slovencev in ali ste slutili, da bo vaša ideja prerasla v množično vseslovensko gibanje?

Trenutno na različnih krajih Slovenije telovadi že 57 skupin, društvo pa ima že več kot 1500 članov. Naš cilj je, da bi imela svojo skupino vsaka vas. Članstvo raste postopno, tako kot je rasla ideja. Kot zdravnik sem namreč kmalu spoznal, da pisanje receptov ni rešitev za izboljšanje zdravja. Ljudje se premalo gibajo, nezdravo prehranjujejo in imajo slabe življenjske navade. Zato sem več let razmišljal, kako zares pomagati preprostemu človeku, ki ima po eni strani na voljo avtošole, glasbene, likovne in razne strokovne šole, po drugi strani pa mu nihče ne ponudi šole za osnovno izobraževanje o zdravju. Zato sem Šolo zdravja, ki se spopada z nezdravim načinom življenja in uči samopomoči, organiziral sam. Šola uči, da premalo gibanja in nezdrava prehrana vodita v bolezni, nezadovoljstvo, neučinkovitost doma in na delovnem mestu. Edini učinkoviti in za nameček poceni izhod pa ne ponujajo zdravila, marveč redna in zmerna telesna aktivnost ob zdravi prehrani, seveda.

Zakaj je tako pomembna prav pravilna jutranja telovadba?

Ker izboljšuje človekovo telesno in psihično stanje. Tudi ljudski rek, da se po jutru dan pozna, pove, da je treba zjutraj poskrbeti za vse sklepe in mišične skupine ter telesu posvetiti dovolj pozornosti, da postanemo njegovi gospodarji, kar je osnova zdravja. Ko pravilno dihamo, si napolnimo pljuča, kri hitreje zakroži po telesu, vse v nas se prebudi. Vaje pa so lahke in jih lahko naredijo tudi osemdesetletniki. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža in se ublažijo ali izginejo tudi druge težave. Zaradi vsakodnevnega gibanja v naravi in druženja v skupini se izboljša psihično stanje telovadcev, zmanjša občutek osamljenosti, družbene izključenosti in potrtosti.

V skupinah ne manjka osemdesetletnikov in še starejših. Kako vaje vplivajo nanje?

Razumljivo je, da je v naših vrstah veliko starostnikov, saj imajo mladi zjutraj službene in družinske obveznosti. Najstarejši jutranji telovadci pa zaradi rednega jutranjega samozdravljenja kmalu postanejo drugačni, bolj veseli in bolj gibljivi ljudje, saj je metoda tisoč gibov naravnana tako, da deluje na vse dele telesa in jih varuje. Že po nekaj mesecih so tudi najstarejši telovadci bolj prilagodljivi, spet se smejejo in pojejo; vsaka skupina ima svojo himno... Kot pripovedujejo, so vrtoglavice in zakrčenost mišic pozabljene, ravnotežje in gibljivost sta neprimerljivo boljša. Lahko se sklonijo, počepnejo... Nobena druga zdravstvena ustanova se ne bi vsak dan ukvarjala z njimi. Prav zato vztrajam, da mora vsak sam poskrbeti zase. To je tudi moj moto zdravnika – če hočeš pomagati ljudem, jih nauči, kako naj varujejo svoje zdravje in kako naj si pomagajo sami. Je že tako, da se veliko ljudi ne zaveda, da zdravje ni samoumevno, da so zanj odgovorni sami in morajo za zdrav duh in telo tudi sami skrbeti. Navsezadnje tako tudi varčujejo, tako lastna kot družbena sredstva, saj ne polnijo čakalnic in po nepotrebnem ne goltajo zdravil. Ne zanimata jih več le bolečina in to, kako jim jo bo zdravstveni sistem čim prej odpravil, medtem ko imajo sami pravico bentiti čezenj in čez vse, ki za njihovo zdravje ne naredijo dovolj. Ko se zavedo, da je zdravje v njihovih rokah in da lahko zanj največ naredijo sami, je vse lažje. Prav to je temelj filozofije – vsak trenutek je lahko nov začetek.

Pomembno je tudi druženje, saj jutranja telovadba pritegne osamljene, ki tam spoznajo prijatelje in po vadbi zavijejo na kavo. Ali je vadba, ki jo vodijo izurjeni vaditelji, brezplačna in dostopna tudi socialno šibkejšim in kdo vas finančno podpira?

Jutranja vadba je brezplačna, članstvo v društvu pa stane 20 evrov letno. Posamezna okolja, kot so Piran, Domžale, Trzin, Dolenjske in Šmarješke Toplice ter Palace Portorož, nas podpirajo projektno, sistemsko pa podpora ni urejena. A smo po sedmih letih nedavno prvič dobili tudi donacijo zdravstvenega ministrstva, ki jo že namenjamo širitvi šole. Prvo motivacijsko predavanje je bilo v Ljubljani, sledijo Škofja Loka, Velenje, Dolenjske Toplice, Radovljica... Na predavanjih se tudi malo pohvalimo, pravzaprav hvalimo narod, ki se nam je že pridružil in vzel zdravje v svoje roke. Vse povabimo, da se nam pridružijo, če hočejo biti zdravi, sicer pa naj še naprej poležavajo kot tjulnji.

Ves čas ponavljate pomen samozdravljenja. Kako ga nadgrajujete in ali je mogoče metodo tisoč gibov izvajati kar doma?

Doma je veliko težje, saj je na voljo kup izgovorov. V skupini si bolj motiviran, saj si se zavestno odločil za cilj. In tudi ko nekaj minut hodiš do mesta, kjer so vaje, že prezračuješ pljuča. Red in disciplina sta zelo pomembna, prav tako motivacija, druženje in podpora somišljenikov. Sicer pa telovadcem kasneje s sodelavci ponujam različna predavanja in praktične seminarje o metodah samopomoči, tehnikah za zmanjšanje bolečin za razne dele telesa. Veste, v človeškem telesu se odvijajo podobni procesi kot v naravi. Tudi v telesu lahko nastopijo poplava, vihar, puščava... To se kaže skozi bolezni. Ko pa naredimo kanalizacijo in melioracijo, očistimo telo toksinov in smo spet zdravi. Po 15 letih manualne terapije imam dovolj izkušenj, da prepoznam motnje vseh notranjih organov in obvladam protistresne terapije. Letos bom predaval tudi na prvi domači Akademiji manualne terapije, katere diplome pa bodo veljavne le v tujini. Smešno, uradni medicinski krogi tudi v meni vidijo prej športnika kot zdravnika. Tisti sem, ki v oranžni majici in kratkih hlačkah maha in krili z rokami...

Vsako leto pripravljate tudi več skupnih srečanj Šole zdravja. V Piranu je poleti skupaj telovadilo več kot 600 oranžnih telovadcev. Zakaj velika srečanja, zakaj oranžna barva?

Starejšim srečanja veliko pomenijo, pripravljamo jih po različnih regijah, naslednje bo na Ptuju. Na njih se skupine bolje spoznajo in povežejo, lahko se tudi pohvalijo in pokažejo, kaj je posebnega, zanimivega in lepega v njihovem kraju, ter začutijo, da nas vsako jutro veliko telovadi, kar dodatno okrepi cilj. Oranžna barva pa zato, ker je barva optimizma, ker izstopa in je žareča.

Imate v načrtu, da bi podobno kot starejše razmigali tudi šolarje in zaposlene na delovnem mestu?

Kaže, da za to ni zanimanja. Šolski minister se je dvakrat opravičil, da je prezaseden, da bi se nam pridružil, čeprav bi Šolo zdravja morali nujno začeti že v vrtcu in pri njej vztrajati vse življenje. Ker pa smo prostovoljci in nimamo denarja, da bi vse sami organizirali, lahko samo predlagamo in pripravljamo projekte, ki bi jih morali zaradi slabe medicinske izobraženosti in velikanske obolevnosti ljudi začeti takoj. Uradna in komplementarne medicina pa bi morali pri tem sodelovati z roko v roki.

Sliši se tako preprosto. Je res lahko vsak trenutek nov začetek?

Obdobje, v kakršnem živimo, je z vidika telesne dejavnosti manj prijazno, kot je to bilo v preteklosti. Bolj se prevažamo z avtomobili, kot pešačimo ali kolesarimo, tudi stopnice imamo že tekoče ali pa uporabljamo dvigalo, hrano in pijačo nam dostavljajo na dom, nakupujemo lahko iz naslanjača, pretiravamo v gledanju televizije, računalniški zaslon je zamenjal naše domače okno. Skratka, taki in podobni dejavniki so vzrok nezadostne stopnje telesne dejavnosti med ljudmi vseh starostnih skupin. Ker pa je lahko vsak trenutek nov začetek, se lahko takoj pridružimo telovadcem in vzamemo zdravje v svoje roke.