Odvisno, v katerem delu dneva, je pa večinoma čez dan na visoki ravni. Tudi zvečer, ko bodisi želim zaspati ali pa že spim, me začne kljuvati in se mi v ozadju vrtijo filmi.
So pa bili nekateri dnevi v preteklosti gotovo burni?Nekateri so bili lepi, spet drugi nekoliko manj. V zadnjih dveh letih in pol je bilo veliko odrekanja, ko pa se bo prvenstvo s prvo tekmo tudi začelo, mi bo vse povrnjeno za nazaj.
Je vodenje projekta evropskega prvenstva v košarki za vas najbolj kompleksna stvar, ki ste se je do zdaj lotili?Absolutno. Že prej sem bil deloholik, toda ta projekt je res zahteven.
Verjetno se prejšnja služba, vodenje dogodkov v City hotelu, po zahtevnosti ne more primerjati?Na žalost ne. Dogodki iz preteklosti so mogoče stotinka tistega, kar se dogaja zdaj. Nekaj je organizirati dogodek, spet drugo celotno mašinerijo, pri kateri je treba paziti na ogromno stvari.
So pa očitno hoteli vaša ljubezen, delali ste tudi v enem v ameriški prestolnici Washingtonu?Turizem mi je bil vedno blizu. Po končani fakulteti sem želel oditi v Avstralijo in tam opravljati delo turističnega ali gostinskega menedžerja, a sem odšel na Finsko, nato pa na Dunaj v pisarno hotelske verige Best Western, pod sabo smo imeli 86 hotelov. Nato so me, ker sem bil priden, za en mesec poslali v Brno, naslednje mesto pa je bilo Washington.
Murphyjev zakon poznate, ste naredili vse, da ne bo šlo nič več narobe?Nikoli ni mogoče trditi, da nekaj ne bo šlo narobe, lahko pa to možnost zmanjšaš na minimum. S sodelavci skušamo predvideti vse mogoče variante, za nas pa je najpomembneje, da bomo znali pravilno odreagirati, ko se bo nekaj zgodilo. In zgodilo se bo.
Ste s finščino na ti?Ne, na Finskem sem se učil govoriti špansko.
Vam bo pa poznavanje Skandinavije verjetno prišlo prav, saj se napoveduje finska in švedska okupacija Kopra.Presenetili so nas, saj niso tipična košarkarska država, povpraševanje Fincev in Švedov pa je ogromno. Ne bodo prišli samo na ogled košarke, izkoristili bodo zaključek poletne sezone, saj vemo, kakšne temperature so v Skandinaviji septembra.
Marsikateri kolega mi je pojamral, da je ostal brez vstopnice za tekme Slovenije. So res vse že pošle?Mislim, da je na voljo nekaj vstopnic za tekmo proti Gruziji, so bile pa tekme Slovenije v Celju hitro razprodane. Dvorana žal ni tako velika, tudi če bi imela 15.000 sedežev, bi bilo to premalo.
Res škoda, da že v predtekmovanju ne igramo v Stožicah pred 15.000 gledalci, ker tega ne omogočajo pravila.Pomembno se mi zdi, da se še vedno da kupiti vstopnice za drugi del tekmovanja, vemo, da bo Slovenija igrala 12., 14. in 16. septembra, če bo šla v drugi krog. So pa takoj šle v promet vstopnice za finale, pa čeprav se seveda ne ve, kdo bo igral. Določeno število vstopnic bo kasneje še na voljo, saj se jih bo sprostilo nekaj od sponzorjev in Fibe Europe.
Ste izračunali, koliko več bi ob večji dvorani lahko iztržili?Definitivno bi bil izkupiček vstopnic za slovenske tekme precej višji, a je tudi res, da bi potem preostalih deset tekem v skupini igrali pred dokaj praznimi tribunami, kar bi vplivalo tudi na imidž prvenstva, zato si te skrajnosti ne želimo. Čisto drugače je igrati pred polnimi tribunami, kot bo primer v Celju.
In sicer, koliko denarja naj bi se zavrtelo neposredno prek prodaje vstopnic in koliko posredno, ker bodo polni hoteli in gostilne?Nekaj je seveda proračun prvenstva, ki ga moramo kot organizatorji pokriti. Za nastanitve, transport, varovanje... bomo potrebovali od 8,5 do 9 milijonov evrov, ta denar pa moramo zbrati od prodaje vstopnic in sponzorjev. Seveda pa je drugo vprašanje, kaj bo imela Slovenija od prvenstva. Izračuni zunanjih partnerjev po najbolj črnem scenariju kažejo prihodke med 38 in 40 milijoni evrov, kar še po stari davčni stopnji kaže, da se bo v proračun zlilo od 5 do 7 milijonov evrov, to pa je tudi znesek, ki ga je država vložila. Seveda pa je dodatnih promocijskih priložnosti ogromno, na zadnjem prvenstvu v Litvi je tako šel prenos v 162 držav. K nam bo prišlo med 25.000 do 30.000 navijačev, ki bodo pri nas daljše obdobje, tisti z lastnim prevozom bodo plačali vinjeto, se ustavili na bencinski črpalki... Država bo imela od dogodka veliko.
Se vam zdi, da smo Slovenci megalomanski? Če bi na primer v Novem mestu zgradili novo dvorano ali pa podobno na Ptuju, bi dobili še dva objekta, ki bi po koncu EP prinašala izgubo. In to se pri nas ne bi zgodilo prvič, glede na to, kakšne vse so na primer bile želje organizatorjev univerzijade.Prvenstva organiziramo tudi zato, da pridobimo novo infrastrukturo. Novo mesto in regija bi si zaslužila novo dvorano, saj je Krka v vrhu slovenske in evropske košarke. Prepričan sem, da dvorana, ki bi se zgradila, ne bi bila namenjena samo košarki, temveč tudi drugim športnim in kulturnim dogodkom naslednjih 20 let. Seveda pa je treba dvorano zgraditi pametno. V Sloveniji smo dobili štiri obnovljene dvorane po najvišjih standardih, kar je dobra osnova za razvoj športa. Seveda pa se univerzijade in košarkarskega prvenstva ne da primerjati, saj univerzijada ni bila zanimiva za sponzorje in gledalce, košarkarski dogodek pa je letos največji športni v Evropi, saj ni nogometnega prvenstva in olimpijskih iger. Po imidžu, proračunu in obiskanosti večjega dogodka letos ni.
Zahtevne gospodarske razmere projektu niso naklonjene. Po pravilih lahko sodelujete s 16 sponzorji. Je za kakšnega še prostor?Podpisanih imamo 13 pogodb, s tremi sponzorji se še pogovarjamo, upam, da bodo pogodbe do konca prvenstva podpisane. Ker gre za pomemben projekt, je interes kljub gospodarski krizi velik, pokazali smo jim, kaj lahko imajo od svojega vložka, določena pogajanja pa so trajala tudi več kot pol leta. V drugih časih je na podjetje samo prišel nalog, toliko je treba dati, danes je to drugače, vsak gleda, kako bo nazaj dobil vloženi evro. Številke so visoke, a smo dokazali, da bodo nazaj dobili dvakratnik.
Sponzorstvo prevedeno pomeni vložek koliko evrov?Ne bom ravno rekel, da gre za poslovno skrivnost. So trije različni nivoji, ki se gibajo med 50.000 in 500.000 evri.
Kako gledate na spor med mestno občino Ljubljana in košarkarsko zvezo, ki se ne moreta dogovoriti, kolikšen je občinski znesek sofinanciranja evropskega prvenstva?Resnica je vedno zavita v tančico. Trudimo se, da nesoglasja rešimo v dobro vseh. Evropsko prvenstvo moramo speljati na najvišji ravni, toda brez občine Ljubljana to ni mogoče. Treba je priznati, če ne bi bilo gospoda Jankovića in dvorane v Stožicah, evropskega prvenstva ne bi imeli.
Kaj pa aktualna oblast, se z njo razumete? V času vašega direktorovanja se je oblast večkrat zamenjala. Ali vam gredo na roke, vam bodo pogledali skozi prste pri plačilu kakšnega davka?Na žalost ali pa tudi srečo ne. Pravila so jasno postavljena. To je tretja vlada, s katero se soočamo. Nas so postavili, da izpeljemo dogodek, seveda pa pomoč ministrstva in vlade potrebujemo, saj gre za nacionalni projekt, ki bi bil brez povezovanja težko uspešen. Seveda pa so bile težave ob menjavah, saj nismo imeli sogovornikov in je šlo veliko časa mimo, marsičesa nismo mogli speljati. Se pa politično ne opredeljujem, tudi političnih sponzorjev nimamo.
Boljšo promocije države, kot je organizacija tako velikega športnega dogodka, si je težko zamisliti.Ne vem, če se vsi tega zavedajo. Že samo vse te objave je nemogoče plačati. Mi smo dogovorjeni, da nam ekonomska fakulteta naredi pravo analizo stroškov in prihodkov, javnosti bomo pokazali, kaj tak dogodek v smislu promocije za državo pomeni. Vsa štiri mesta, ki so organizatorji, povezujemo z njihovimi naravnimi lepotami. Žreb smo na primer imeli v Postojnski jami, kljub velikim težavam z logistiko, ki so nam požrle veliko živcev in denarja, pa so bile povratne informacije neverjetne, zato se je splačalo.
Je pa mednarodna košarkarska zveza Fiba zahteven pogajalec. Televizijske pravice so pod njihovim okriljem, tudi marketing je praviloma v sklopu Fibe.Nam je uspelo narediti ogromno s pridobivanjem ekskluzivnih sponzorjev. So trdi pogajalci, a nam je uspelo iztržiti kar nekaj stvari, na primer prodajo izdelkov za navijače že dva meseca pred prvenstvom, doslej so bili izdelki dosegljivi le med prvenstvom.
Na olimpijskih igrah so prvi možje komiteja imeli navado reči, da so to najboljše igre doslej. Obljubite, da bo prvenstvo na naših tleh najboljše doslej?Želja seveda je. Prvenstva si sledijo na dve leti, zato je vedno mogoče narediti korak naprej. Želimo si, da bi ljudje rekli, da je bilo prvenstvo dobro organizirano, da se igralci ne bi pritoževali nad hoteli, prevozom, čistočo, hrano, varnostjo... V organizacijskem moštvu nas je 50 in vsak se je postavil v vlogo tistega, ki pride v Slovenijo. Upam, da si nas bodo zapomnili po gostoljubju in bo Slovenija vsem ostala v lepem spominu ter se bodo vanjo kasneje vrnili.
Trenirali ste košarko, zato imate gotovo pravi občutek: vidite slovenske košarkarje s kolajno okoli vratu?Želel sem biti vrhunski košarkar, kar mi je do neke mere uspevalo, dokler si nisem uničil kolen. Bil sem reprezentant, z nekaterimi trenutnimi reprezentanti smo skupaj igrali, zato poznam sistem in vem, kaj pomeni biti košarkar. Seveda se zavedam pritiskov, saj bodo pričakovanja slovenske javnosti ogromna, a fantom motivacije ne bo zmanjkalo. Vsi si želimo, da posežejo visoko, saj se zavedamo, da bo prvenstvo uspelo samo, če bo uspešna slovenska reprezentanca, kar sicer ne bi smelo biti povezano. Ob kolajni bo prvenstvo v očeh vseh gotovo top.
