Lekarna Ljubljana je gotovo eden od najuspešnejših javnih zavodov na področju lekarniške dejavnosti, ki pa svoj položaj ohranja in utrjuje tudi tako, da pravzaprav ves čas deluje na meji zakonitega. Zadnji v nizu takšnih primerov je bil dogovor s postojnsko občino, da tam odprejo lekarno, čeprav gre za območje, ki ga obvladuje Javni zavod Kraške Lekarne.
Direktor Lekarne Ljubljana ekonomist dr. Marjan Sedej priznava, da je zakonodaja na tem področju nekoliko nejasna, kar so izkoristili sebi v prid. »Tega doslej še nihče ni storil preprosto zato, ker nihče ni pomislil na kaj takšnega.« Zakonodajalec namreč ni predvidel, da bi občina kot ustanoviteljica javnega zavoda na območje, ki ga ta obvladuje, pripeljala drug javni zavod – preprosto zato, ker naj se ji to ne bi izplačalo. Gre za precedenčni primer, ki bi lahko precej zatresel lekarniško dejavnost v Sloveniji. »Z vso kazensko in odškodninsko odgovornostjo trdim, da ne počnemo nič narobe. Če bi, bi nas že zaprli, glede na to, kako nas imajo vsi pristojni v zobeh,« je prepričan Sedej.
Če jim uspe, bo to sicer že osemnajsta občina poleg ljubljanske, kjer imajo lekarno ali podružnico. Doslej so se »po dogovoru z lokalno skupnostjo« razširili že v Borovnico, Brezovico, Cerknico, Cerkno, Dobrepolje, Grosuplje, Idrijo, Ivančno Gorico, Logatec, Lukovico, Medvode, Podpeč, Stari trg pri Ložu, Škofljico, Trzin, Velike Lašče in na Vrhniko. A Postojna bi bila prvi primer vdiranja na območje drugega javnega zavoda.
Šest milijonov v občinske nepremičnine
Na območju Ljubljane trenutno posluje 23 njihovih lekarn. V zadnjih petih letih so odprli tri nove in prenovili sedem že obstoječih. Na vprašanje, koliko so v tem času investirali v nove oziroma prenovljene prostore, nam Sedej ni odgovoril. Zadnja napovedana investicija, ki so jo prejšnji teden potrdili tudi mestni svetniki, pa je nakup treh poslovnih prostorov, ki jih ima Lekarna Ljubljana že v najemu, in upravne stavbe. Začudenje nad nakupom javnega zavoda je toliko večje, ker geodetska uprava nepremičnine ocenjuje na slabe tri milijone evrov, v lekarni pa so zanje ponudili dobrih šest milijonov. Očitkov, da bodo nepremičnine očitno preplačali, Sedej ni želel komentirati, prav tako ne namigovanj, da naj bi šlo v ozadju za reševanje mestnega proračuna. Dejstvo pa je, da Lekarna Ljubljana, ki naj kot javni zavod ne bi poslovala z visokim presežkom prihodkov nad odhodki, s takšno investicijo omenjeni presežek (in s tem plačilo davka) precej zniža. Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete pojasnjuje, da je smisel takšnih presežkov vlaganje v razvoj dejavnosti, kar nakup nepremičnin, če je upravičen, smiseln in ugoden, gotovo je. »Če teh prostorov ne bi kupovali od občine in če se ne bi špekuliralo o previsoki ceni, se to najbrž nikomur ne bi zdelo problematično.«
Lekarna Ljubljana, ki opravlja javno službo in le dobro petino asortimana trži, je imela lani slabih 115 milijonov evrov prihodkov, leto pa je zaključila z dobrimi tremi milijoni evrov čistega dobička oziroma presežka prihodkov nad odhodki. To je sicer nekoliko manj kot leto prej, ko so dosegli skoraj štiri milijone evrov presežka (z upoštevanjem davka od dohodka). Došenović-Bončeva priznava, da so številke za javni zavod nekoliko (pre)visoke. »Če bi se začel nabirati takšen presežek v zdravstvenem domu ali bolnišnici, bi to pomenilo, da je s sistemom financiranja nekaj narobe in da so storitve previsoko ovrednotene.« Res pa je, da Lekarna Ljubljana opravlja tudi tržno dejavnost.
V skladu z odlokom o ustanovitvi Lekarne Ljubljana gre del presežka v investicije, del v dodatek za delovno uspešnost zaposlenih, del pa tudi v mestni proračun. »Ustanovitelj si presežka, če gre za neprofitni zavod, ne bi smel prilastiti. To je ključna premisa principa neprofitnega poslovanja. A namesto da bi očitno nedorečeno zakonodajo zakonodajalec uredil, je uvedel neko vmesno rešitev in obdavčil ta presežek. Kar je popolna neumnost!« je jasna Došenović-Bončeva.
Petdeset odtenkov sive
Ena od potez, s katero je Lekarna Ljubljana tudi razburila javnost, je bila ustanovitev LL Grosista, profitne veledrogerije, prek katere kupuje zdravila. Zaradi tega je lekarno med drugim okrcalo tudi računsko sodišče, saj je (in to še vedno počne) namesto prek javnih razpisov zdravila kupovala kar na podlagi neposredne pogodbe z LL Grosistom. V praksi gre za nabavni oddelek Lekarne Ljubljana, ki pa mora biti zaradi zakonodaje registriran kot veledrogerist. Sedej je prepričan, da bi moral imeti vsak možnost naročati zdravila neposredno pri dobaviteljih, a je država predpisala ne le nabavo prek veledrogerij, ampak tudi nabavne in prodajne cene. »Kaj je torej sploh smisel javnega naročanja, če bi po tej logiki moral aspirin od vseh dobiti po enaki ceni?« se sprašuje Sedej in dodaja, da pomisleke delijo tudi v lekarniški zbornici in na finančnem ministrstvu. Razlika je seveda v maržah. In z ustanovitvijo LL Grosista te ostanejo »doma«. Lani je podjetje ustvarilo 1,8 milijona evrov čistega dobička.
Dobiček naj bi si načeloma prisvojil ustanovitelj, vendar pa v primeru, ko je ustanovitelj javni zavod, takšna situacija v zakonodaji sploh ni predvidena. »Javni zavod bi lahko kvečjemu ustanovil neki zasebni neprofitni zavod in v tem primeru se dobiček ne bi mogel prelivati. Kako se lahko razporeja zdaj, pa pravzaprav ni mogoče odgovoriti, ker javni zavod gospodarske družbe pač ne bi smel ustanoviti, pika,« pravi Došenović-Bončeva. Podjetja po drugi strani tudi ni mogoče izbrisati iz poslovnega registra, spet zato, ker zakonodaja takšnega primera ni predvidela.
Zaradi tovrstnih praks je Lekarna Ljubljana tako marsikomu trn v peti. Mnogi ji očitajo tudi komercializacijo, ki se najbolj očitno kaže skozi politiko kartic zvestobe. Sedej vse očitke zavrača: »Primarno poslanstvo Lekarne je javna služba, a tudi v javnem sektorju se je treba obnašati racionalno, postaviti sodobne metode menedžmenta, ki povečujejo učinkovitost in uspešnost. Seveda pa se to dogaja samo na 20 do 25 odstotkih asortimana tržnega dela, ki je samo nadgradnja javnega.« Očitke pravzaprav zavrne tudi Došenović-Bončeva: »Po eni strani se pritožujemo, kako so javni zavodi rigidni in kako bi morali biti bolj podjetni, ko je eden končno takšen, pa je spet vse narobe.«
Sedej, ki Lekarno Ljubljana vidi kot ščuko v reki krapov, je še prepričan, da se bo trg z zdravili v prihodnje liberaliziral. »Jutri se bo kakšna mednarodna lekarniška veriga obesila na Slovenijo in pod pritiskom bomo sprostili vse ovire. V isti situaciji smo kot pred desetimi leti na področju trgovine. Če hočemo ohraniti lekarniško dejavnost, moramo zavzeti določen položaj.« In situacijo lahko rešujemo samo z zmagovalci, dodaja samozavestno.
