Mestna občina Ljubljana bo z letošnjim dnevom brez avtomobila uresničila svojo napoved in za vsa motorna vozila razen avtobuse in intervencijska vozila zaprla Slovensko cesto na odseku med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico. Spremenjen prometni režim bo začel veljati šele z zadnjim in ne prvim dnem evropskega tedna mobilnosti, torej 22. septembra.
Obetajo si veliko pozitivnih učinkov
V času, ko na delu Slovenske ceste ne bo osebnih in drugih vozil, bo občina pozorno spremljala, kaj se dogaja s prometom. Spremljali bodo predvsem, na katere ceste se bodo preusmerila vozila, ki zdaj uporabljajo Slovensko cesto. Za občino bodo ti podatki zelo pomembni, da bodo lahko v prihodnosti lažje odločali o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Kako natančno bo promet potekal po Slovenski cesti po zaprtju, bodo na mestni občini pojasnili v prihodnjih tednih.
Zaradi zapore Slovenske ceste na odseku med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico pa si na občini obetajo precej pozitivnih učinkov. Podatki iz lanskega in predlanskega tedna mobilnosti, ko je bil isti odsek zaprt za promet, so namreč pokazali, da se je v času zapore hrup na tem območju zmanjšal za šest decibelov, povečalo se je število izposojenih koles iz sistema Bicikelj, zmanjšala se je potreba po parkiranju v središču mesta, nekoliko pa se je okrepilo parkiranje na parkirišču parkiraj in pelji v Stožicah. Zelo zgovoren je tudi podatek, da se je število validacij na ljubljanskih avtobusih v času lanskoletnega tedna mobilnosti v primerjavi z običajnimi tedni povečalo za 60.000.
Lipar: Vozniki bodo našli druge poti
Direktor javnega podjetja Ljubljanski potniški promet Peter Horvat se veseli dneva, ko bodo na Slovenski kraljevali mestni avtobusi. Čeprav avtobusov na omenjenem delu Slovenske ceste ne bodo več ovirali avtomobili, pa to ne pomeni, da bodo mestni zelenci vozili bistveno hitreje. Horvat je pojasnil, da je to zelo kratek odsek, na katerem bodo po novem lahko vozili tudi kolesarji, zaradi česar vozniki avtobusov ne bodo smeli močneje pritisniti na plin. »Ta ukrep je bolj kot za hitrejšo vožnjo avtobusov pomemben zato, da ljudi prepričamo, naj mestnim avtobusom dajejo prednost,« je pripomnil Horvat.
Čeprav ni povsem jasno, kako se bodo vozniki odzvali na zaporo Slovenske ceste, dr. Peter Lipar s Prometnotehniškega inštituta podpira uvedbo tega ukrepa, saj je prepričan, da bodo ljudje v kratkem času našli druge poti. »Podobno so storili v Stockholmu. Niso delali študije, kam bo šel promet, temveč so samo izvedli ukrep. In dejansko se je promet prerazporedil brez večjih težav,« je povedal Lipar, ki meni, da Fabianijev most voznikom daje veliko možnosti, da najdejo druge poti.
Rumeni pasovi na Dunajski cesti
Mestna občina se loteva še enega pomembnega prometnega projekta, in sicer namerava na Dunajski cesti do obvoznice zarisati rumene pasove, na katerih bodo imeli prednost mestni avtobusi. Občina kot končno rešitev za Dunajsko navaja širjenje slednje v šestpasovno cesto, kjer bi bila dva pasova rezervirana za avtobuse, štirje pa namenjeni preostalemu prometu. Vendar ta končna rešitev s seboj nosi stroške rušenja 14 stavb, odkupa zemljišč in gradnje dodatnih pasov, zato želi občina v vmesnem času uresničiti kompromisno rešitev, za katero že pripravlja projekt.
Ta začasna rešitev predvideva šest pasov od Vilharjeve do Linhartove ceste, zaradi česar bi bila ukinjena bočna parkirna mesta in del zelenic na tem odseku. Zaradi precejšnjega zoženja na delu Dunajske ceste med Kržičevo in Topniško ulico bi občina od tega dela naprej vzpostavila petpasovno ureditev, pri čemer bi bil samo en pas rumeni. V katero smer naj bi vodil ta pas, se na občini še niso odločili. Horvat pa si želi, da bi rumeni pas vodil v mesto. Pojasnil je, da največje težave nastajajo v jutranji konici, ko se kolone vozil tiščijo v mesto, zato takrat mestni avtobusi najbolj potrebujejo svoj pas.
Lipar je ocenil, da je želja po ureditvi Dunajske ceste bolj urbanistični kot prometni izziv. Pojasnil je, da po njegovem mnenju glavni dejavnik za urejanje Dunajske ni promet, temveč vprašanje, ali se želi mesto ponašati z lepo avenijo. »Trenutno prometno stanje v Ljubljani je v redu, sploh če upoštevamo, da promet v zadnjem času ne narašča,« je zagotovil Lipar, ki ima pomisleke do začasne rešitve za Dunajsko cesto. Skrbi ga namreč ozko grlo na odseku med Kržičevo in Topniško, saj po njegovem mnenju promet zaradi tega zoženja ne bo stekel tako, kot bi si želeli.
Del težav bi rešil tudi integrirani javni promet
Na občini se sicer poigravajo še z eno možnostjo uvajanja rumenih pasov na Dunajski. Ta predvideva zaris pasov za mestne avtobuse na obstoječih pasovih, kar pomeni, da bi preostali promet izgubil dva pasova. Ta ideja se niti Liparju niti Horvatu ne zdi najboljša. Horvat je poudaril, da si občina takšnega ukrepa ne more privoščiti, saj voznikom, ki bi jih s cest izrinili rumeni pasovi, ne more ponuditi dobre alternative. Razložil je, da bi v tem primeru Ljubljana morala imeti več parkirišč tipa parkiraj in pelji, Ljubljanski potniški promet pa bi nujno potreboval bistveno več avtobusov, da bi prepeljal vse dodatne potnike.
Poleg Dunajske ceste občina namerava rumene pasove s časom uvesti tudi na Celovški in Tržaški cesti. Toda ker so na teh vpadnicah rumeni pasovi pogojeni z večjim številom rušenj kot na Dunajski cesti, mesto Celovško in Tržaško za zdaj pušča ob strani. Zaradi svoje ozkosti je velik problem tudi Zaloška cesta. Povečan promet na Zaloški cesti pa bi po Horvatovem mnenju najbolje rešil dolgo napovedovani integrirani javni potniški promet. »Od Zaloga do središča z avtobusom potrebujete 40 minut, z vlakom pa le 10, zato je smiselno, da izkoristimo to železniško povezavo,« je poudaril Horvat, ki si želi, da bi potniki lahko brez težav prestopali med različnimi tipi javnega prometa.
