V madžarski multinacionalki Trigranit, ki si že od leta 2006 prizadeva v Ljubljani zgraditi potniški center z velikim nakupovalnim središčem in dvema stolpnicama, so se odločili projektno družbo Emonika razdeliti na tri dele: Emoniko nakupovalno središče, Emoniko poslovna stolpnica in Emoniko hotel & stanovanja. Cszaba Toth, direktor Emonike, ki je v 97-odstotni lasti Trigranita, tri odstotke pa imajo Slovenske železnice, pojasnjuje, da je odločitev o delitvi družbe povezana s financiranjem in gradnjo po etapah. »Emonika je ogromna naložba (ocenjena na 350 milijonov evrov, op. p.), ki jo bomo v naslednjih letih uresničili v več fazah. Vsaka od teh faz se med seboj tudi zelo razlikuje po predvidenih vsebinah: od hotelske, poslovne, stanovanjske do trgovske. Pri takih projektih je zato nekaj običajnega, da vsako fazo izvede posebna družba,« pravi Toth.

Čeprav bi lahko zato ustanovitev treh novih projektnih družb povezali s skorajšnjim začetkom nasedlega projekta, pa temu ni tako, saj se ta očitno ne bo premaknil z mrtve točke, če prej ne bo rešeno vprašanje manjkajočih zemljišč, višine komunalnega prispevka in državnega sofinanciranja projekta. Omenjene probleme je vnovič izpostavil tudi Toth, ki od države in občine pričakuje, da poskrbita za manjkajoče parcele za potniški center, čeprav bi jih moral po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu odkupiti Trigranit, nadeja se večmilijonske državne subvencije, ljubljanski župan pa bi za povrh moral pristati še na znižanje komunalnega prispevka. »V tem trenutku se po naših informacijah nobeno od teh perečih vprašanj ne rešuje. Kljub temu rešitev pričakujemo do konca januarja 2013,« pravi Toth.

Težko je pričakovati, da bi država in občina izpolnili njegova pričakovanja. Na občini so že konec novembra uradno zavrnili zahtevek Emonike za znižanje komunalnega prispevka, ki je od leta 2006 do danes z 21,8 narasel na 33 milijonov evrov. Pojasnili so, da se je ta zvišal predvsem zaradi uvedbe plačila DDV za komunalne storitve, podražitve stroškov gradnje nove komunalne opreme ter spremembe občinskega odloka. Tudi za državno pomoč je že od začetka jasno, da bi lahko Emonika 31 milijonov iz proračuna prejela šele po dokončanju projekta, saj je izplačilo vezano na pridobitev uporabnega dovoljenja. A strokovnjaki opozarjajo, da je državno sofinanciranje projekta Emonika sporno. Dr. Boštjan Brezovnik je v Dnevniku pred časom opozoril, da je zelo sporno, da država s svojim vložkom vpliva na javno-zasebno partnerstvo, ki temelji na dogovoru, da vse breme financiranja gradnje nosi zasebni partner. »Podatek, da bo država za gradnjo Emonike dala 31 milijonov evrov, je zelo pomemben. Če bi bilo to dejstvo znano že v fazi, ko je potekal postopek izbire zasebnega partnerja, bi se zagotovo drugi ponudniki drugače odzvali,« je prepričan Brezovnik.