Mestna občina Ljubljana bo z blagoslovom primestnih občin, ki so manjšinske lastnice Javnega holdinga Ljubljana, prihodnje leto družbo Termoelektrarna-toplarna (TE-TOL) Ljubljana pripojila k Javnemu podjetju Energetika. O združitvi se je šušljalo, vse odkar je Energetika z nakupom najprej 31,5-odstotnega občinskega, nato pa še 14,6-odstotnega državnega deleža postala edina lastnica TE-TOL.
Energetika letos spet bolj dobičkonosno
Vstop v TE-TOL je Energetiko skupaj z dokapitalizacijo stal skoraj 50 milijonov evrov, po združitvi pa naj bi v prihodnjih letih v plinsko-parno enoto vložili še približno 150 milijonov evrov in v sežigalnico še vsaj sto milijonov evrov. Energetika je vstop v TE-TOL financirala z zadolževanjem – svet ustanoviteljev Holdinga Ljubljana je decembra lani dal soglasje za najem 14 milijonov evrov posojila – in lastnimi sredstvi. Lani je Energetika poslovno leto končala z najmanjšim čistim dobičkom v zadnjih petih letih, znašal je slabih 2,5 milijona evrov, medtem ko je družba le leto pred tem ustvarila 18,4 milijona evrov plusa. Letos je poslovanje Energetike spet bolj dobičkonosno, saj so imeli že po polovici leta 5,6 milijona evrov plusa.
V nasprotju z Energetiko TE-TOL, ki svoji lastnici dobavlja toploto za ljubljanske domove, ne ustvarja visokih dobičkov, prej nasprotno: leta 2010 je izguba znašala 2,3 milijona evrov, zadnji dve leti pa so ustvarili minimalen dobiček. Tako naj bi bilo tudi letos. Ker TE-TOL ne bi mogel sam izpeljati nujne naložbe v plinsko-parno enoto, ki se zaradi težav z izborom ponudnika in financiranjem že pošteno zamika, je treba na združitev gledati predvsem v tej luči, čeprav lastniki računajo tudi na nižje stroške poslovanja združenega podjetja.
Snaga in LPP v rdečih številkah
Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana se je včeraj seznanil tudi s poslovanjem preostalih podjetij: poleg Energetike in TE-TOL je v prvih šestih mesecih letošnjega leta pozitivno poslovalo še Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, ki je zabeležilo 240.111 evrov plusa, minus pa sta ustvarili družbi Snaga (v višini 185.310 evrov) in Ljubljanski potniški promet (v višini 225.351 evrov).
Lastniki Holdinga Ljubljana in svet RCERO so govorili tudi o poteku projekta regionalnega centra za ravnanje z odpadki na Barju, ki ga od oktobra gradi avstrijski Strabag in bo služil skoraj 700.000 prebivalcem. Strabag je že porušil staro avtopralnico in skladišče nevarnih gospodinjskih odpadkov ter zgradil nadomestne objekte. Mestna občina Ljubljana je junija na Agencijo RS za okolje poslala vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja in spremembo okoljevarstvenega dovoljenja odlagališča Barje zaradi gradnje novih objektov. »Resna grožnja projektu pa je spreminjanje okoljske zakonodaje v okviru ministrstva za kmetijstvo in okolje – na primer uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Predpis, ki je še v pripravi, namreč uvaja določene zahteve, ki so tehnološko neizvedljive in pogodbeno nedogovorjene ter v nasprotju s prakso preostalih držav članic EU,« so opozorili v svetu RCERO.
