Največji manko je, da nimamo energetske izrabe odpadkov. Nemčija ali Belgija ne odlagata odpadkov, ima pa Nemčija 37 odstotkov energetske izrabe, Belgija pa 42 odstotkov. Na področju ločenega zbiranja in recikliranja smo zelo dobri, kompostiranje bo urejeno do leta 2015, ko bodo zgrajeni regijski centri, ki so trenutno v fazi načrtovanja in ki bodo obdelovali biorazgradljive odpadke. Ostane torej sežig oziroma energetska izraba. Trenutno se pogovarjamo o tem, ali v Sloveniji potrebujemo dve ali eno sežigalnico, a večji problem je, da ne vemo, kdaj bo narejena. Vendar že danes nujno potrebujemo objekt, ki bo zagotovil energetsko izrabo tistega dela odpadkov, ki še vedno končajo na odlagališčih.
Kaj pa regijski centri? Lahko zagotovite, da bo ljubljanski začel obratovati leta 2015, na to so vezana tudi evropska sredstva?Regijski center za ravnanje z odpadki v Ljubljani je imel nekaj kritičnih točk, ki so vplivale na dinamiko izvedbe. Po podpisu izvajalske pogodbe in začetku gradbenih del – trenutno rušimo nekatere pomožne objekte in gradimo nadomestne, začel se je tudi proces projektiranja in pridobivanja dovoljenj, ki bo končan do konca leta, takrat pa se bodo začela gradbena dela na objektih predelave odpadkov – ta termin ni več vprašljiv.
Dražitev storitve ravnanja z odpadki je posledica gradnje nove infrastrukture, tudi regijskih centrov. Kdaj se bo cena za ravnanje z odpadki stabilizirala? Bo to takrat, ko bodo zgrajeni vsi regijski centri?Precej bo odvisno od tega, na kakšnih nivojih se bodo cene oblikovale letos. V preteklih letih so bile v nekaterih obdobjih zamrznjene in so nastali nepokriti stroški. Če se bo letos vzpostavilo normalno stanje, ki bo vključevalo vse stroške, od zbiranja, obdelave do odlaganja itd., potem tudi po letu 2015 ne bi smeli nastajati taki skoki kot ta trenutek.
Toda ta trenutek je paradoksalno, da je z več truda, z večjim ločevanjem v gospodinjstvih, ravnanje z odpadki vse dražje.Vse države, ki so šle po tej poti, od enostavnega odlaganja do okoljsko sprejemljivega sistema, so se soočile z večjimi stroški. Najceneje je zbirati odpadke v enem zabojniku in vse zbrano samo odložiti na odlagališče. Dograditev sistema je povezana z velikimi stroški. A vedno bolj se zavedamo, da to delamo zato, da bomo našim zanamcem zapustili varno in zdravo okolje.
Sicer pa so si lahko občani z vestnim ločevanjem in z manjšanjem prostornine črnega zabojnika stroške že sedaj nižali. V letu 2010 se je obračunska prostornina znižala za 3,5 odstotka, v letu 2011 za 5,9 odstotka, lani pa še za 4,3 odstotka. Videti je malo, a zmanjšanje prostornine za 5,9 odstotka pomeni, da so si uporabniki skupaj znižali stroške za 1,1 milijona evrov, lani pa za 800.000 evrov...
Zaradi tega je imela predvsem Snaga nižje prihodke.Da. Zaključili bomo z nekaj več kot dvema milijonoma evrov izgube. Snaga na račun dograjevanja sistema ravnanja z odpadki in zmanjševanja prihodkov posluje z izgubo že zadnjih nekaj let.
Je tudi s tem povezana zadnja podražitev?Da.
Podatki, ki ste jih navedli prej, so relevantni samo za individualne hiše. V bloku se mora cela skupnost poenotiti, da zmanjšajo količino mešanih komunalnih odpadkov, to pa je malo verjetno.To je res, a pri nas ni nič drugače kot v svetu. Nedvomno so odstotki ločeno zbranih odpadkov v individualni hiši bistveno višji kot v bloku. Po drugi strani pa bi lahko v večstanovanjskih stavbah denimo upravniki spodbujali stanovalce k večjemu ločevanju in nižanju računa. Snaga bo uporabnike k temu spodbujala s spremembo pogostosti odvoza posameznih zabojnikov. Če ločevanje ne bo okrepljeno, bo zabojnik postal premajhen.
Pa kazni?Pri kaznih je še precej rezerv. Eden od razlogov je tudi kadrovska podhranjenost lokalnih in državnih inšpekcijskih služb. A vse, ki ne bodo ločevali, bo slej ko prej treba najti in kaznovati. Izkušnje v svetu tudi kažejo, da mora biti učinkovit nadzor konstanten, sicer akcije zvodenijo, toda za konstanten nadzor je spet potrebna kadrovska okrepitev inšpekcijskih služb.
Bodo inšpektorji pregledovali smetnjake?Drugače ne gre.
Spet sva pri problemu večstanovanjskih hiš, prav tam, kjer je ločevanje slabše.Za to ta trenutek nimam natančnega odgovora. Inšpektor namreč mora najti tistega, ki je nepravilno odložil odpadke. Sam razmišljam drugače: bivanje v blokih prinaša prednosti in obveznosti. Prednost je to, da stanovalcem ni treba skrbeti za zabojnike, njihova skupna obveznost pa je ta, da funkcionirajo po pravilih. Menim, da bi moral – tako kot v tujini – v blokih nastopiti sistem samoregulacije.
Vrniva se k podražitvam. Lahko po letu 2015 pride do preobrata in cena začne padati? Od česa je to odvisno?Cene se bodo stabilizirale. V Ljubljani bo cena odvisna od tega, kako bo rešen problem energetske izrabe odpadkov, torej pridelave goriva iz odpadkov znotraj regijskega centra. Energija bo z leti vse dražja. V tem sistemu bodo nastajali določeni stroški. Po določenem času se bo ta strošek znižal, morda bo celo prišel dan, ko bomo produkt iz regijskega centra lahko tržili kot gorivo. Podobno kot za elektriko, ki jo bomo proizvajali iz plina, ki bo produkt predelave. V energetskem delu je torej potencial, ki bo čez 10, 15 let morda lahko povzročil nižanje cene. A to je še neznanka.
Torej tisto, kar sedaj plačujemo več, bomo nekoč morda kompenzirali z gorivom in energijo?Da. Vsi prihodki, ki bodo nastajali v okviru regijskega centra, bodo šli v zniževanje cene. Že zdaj prihodki, ki jih dobimo od tistih treh ločeno zbranih frakcij, ki jih prodamo – papirja, akumulatorjev in kovin – znižujejo položnico kakšnega pol evra na gospodinjstvo na mesec.
Trenutno domala vse občine dražijo storitev ravnanja z odpadki, toda cene so po občinah zelo različne. Zakaj?Nivo ravnanja z odpadki ni povsod isti, to bo do leta 2015. Nekateri imajo sisteme za obdelavo odpadkov, drugi ne. Del razlike torej izhaja iz razvitosti sistema, drugi del pa iz tega, da cene določajo lokalne javne službe. Z večanjem in povezovanjem sistemov javnih služb bo prišlo tudi do približevanja cene. Ta princip se vedno bolj uveljavlja, javna podjetja za vse območje uveljavljajo isto ceno. Cena za predelavo v regijskem centru v Ljubljani bo zelo podobna za vseh 32 vključenih občin, razlika bo le petodstotna. Pričakovati, da bo država zapovedala, da mora biti povsod enaka cena, pa je po mojem mnenju nerealno.
Kje v primerjavi s preostalo Slovenijo je Ljubljana glede ločevanja odpadkov?Po razmerju ločenih odpadkov med vsemi odpadki smo v zgornji četrtini slovenskih občin.
