Kolesarji, ki te dni ubirajo bližnjico skozi podhod pod železniškimi peroni pri glavni železniški postaji, kar hitro končajo z nogami na tleh in ponižno potiskajo svoje kolo. Varnostniki hčerinskega podjetja Slovenskih železnic ŽIP-SŽ jih namreč vztrajno opozarjajo, da na tem območju ni dovoljeno kolesarjenje. »Kje pa je kakšen znak?« se razburjeno odzovejo mnogi, varnostniki pa jim pokažejo na majhen znak pri obeh vhodih v podhod. Ta je nameščen precej visoko in ga je v primeru, če med vožnjo s kolesom gledaš zgolj naravnost, zelo težko opaziti. Poleg znaka, na katerem je prečrtano kolo, je še znak s črto čez rolerje.

Brez podlage za kazni

Ta prepoved ni nova, ampak so ti znaki nameščeni že od nekdaj, pa odgovarjajo iz Slovenskih železnic. Za akcijo opozarjanja so se odločili, ker so v zadnjem času prejeli več pritožb čez kolesarje, ki s svojo prehitro vožnjo ogrožajo varnost pešcev. »Tako kot do zdaj lahko tudi v prihodnje kolesarji uporabljajo podhod tako, da kolo potiskajo ob sebi,« je še pojasnil njihov tiskovni predstavnik Marko Tancar in dodal, da njihova varnostna služba dejavno sodeluje s policisti, ki opravljajo obhode, v prvi vrsti zaradi preprečevanja vandalizma, beračenja, tatvin, ne pa zaradi sankcioniranja kolesarjev. Cilj vseh ukrepov pa je po njihovih besedah zagotavljanje varnosti in udobja vseh, ki uporabljajo storitve na območju železniške postaje Ljubljana.

Sta pa v zadnjem času tudi na policijsko postajo Ljubljana Center prispeli dve obvestili o motečih kolesarjih v tem podhodu in o domnevno neupravičeni uporabi dvigala, v katerem naj bi bil prav tako znak, ki prepoveduje vstop kolesarjem. Zaradi tega niso poostrili nadzora, si pa je, kot navajajo na ljubljanski policijski upravi, vodja policijskega okoliša že ogledal to javno površino skupaj s predstavnikom Slovenskih železnic. Nespoštovanje prepovedi bi lahko kolesarje stalo 40 evrov, a hkrati se poraja vprašanje, ali imajo policisti sploh pravno podlago za izrekanje plačilnih nalogov kolesarjem. »Ne, na območju podhoda trenutno ni postavljena ustrezna prometna signalizacija, ki bi prepovedovala vožnjo s kolesi,« je sklep predstavnikov Policijske uprave Ljubljana. Prav tako ni jasno, na kateri pravni podlagi so lahko prepoved postavili na Slovenskih železnicah.

Na ekskurzijo v Beljak

V Ljubljanski kolesarski mreži so prepričani, da takšna prepoved pošilja slabo sporočilo in vse prej kot spodbuja uporabo bolj trajnostnih načinov prevoza. »Res ne vidimo smisla, zakaj je bilo treba to prepoved uvesti, saj je podhod dovolj širok, da ga lahko hkrati prečkajo kolesarji in pešci,« pravi vršilec dolžnosti predsednika mreže Luka Gabršček. Težavo vidi le v ozki klančini sredi podhoda, ki jo pogosto želijo uporabljati tudi pešci, namesto prepovedovanja in kaznovanja pa predlaga, da bi na Slovenskih železnicah najprej pogledali tudi druge načine, kako rešiti položaj, pri tem pa bi jim lahko tudi sami pomagali – denimo s terenskim ozaveščanjem kolesarjev o sobivanju s pešci, da naj vozijo s hitrostjo pešca in podobno.

Od takšne organizacije pričakujejo večji posluh, saj so tudi kolesarji njihovi potniki, najbolj pa so zgroženi nad prepovedjo uporabe dvigala za kolesarje. »Komu pa je potem sploh namenjeno?« se sprašujejo in poudarjajo, da je dvigalo po vseh evropskih državah namenjeno tako invalidom kot kolesarjem. Če na Slovenskih železnicah tega ne vedo, jim priporočajo ekskurzijo vsaj v bližnji Beljak ali pa celo na kakšno zakotno nemško železniško postajo, kjer imajo v nasprotju z ljubljansko postajo žlebove, po katerih lahko zapelješ kolo neposredno do perona.