Ko se je lani poleti družba Siemens umaknila iz konzorcija z Rudisom, je vodstvo Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) sklenilo ponoviti razpis za dobavo turboagregata in utilizatorja za novo plinsko-parno enoto, na katerega se je poleg Rudisa s Siemensom prijavil tudi Riko z Ineo. Tedanji direktor TE-TOL Blaž Košorok je takrat pojasnil, da se želijo pogajati z več ponudniki, zato naj bi razpis ponovili že lani septembra. A TE-TOL tega še ni storil.
V družbi so povedali, da bodo razpis ponovili predvidoma prihodnje leto oziroma po tem, ko bo TE-TOL sprejel novo dolgoročno razvojno strategijo, ki predvideva zamenjavo druge premogovne enote s plinsko-parno. Na razpisu bodo poskušali pridobiti takšnega ponudnika, ki ima izkušnje pri sorodnih projektih, in prizadevali si bodo, da med gradnjo plinsko-parne enote ne bo prišlo do bistvenih podražitev projekta. Po trenutnih načrtih bo projekt delne zamenjave premoga z zemeljskim plinom v TE-TOL dokončan v začetku leta 2018. To pa je dve leti po tem, ko bo začela veljati evropska direktiva o industrijskih emisijah, ki prinaša nove dopustne emisijske vrednosti prahu ter žveplovih in dušikovih oksidov iz velikih kurilnih naprav. Nove vrednosti bodo občutno nižje od trenutno veljavnih, kar pomeni, da bo TE-TOL brez plinsko-parne enote težko uresničeval zahteve direktive, saj bo presegal omejitve za dušikove okside, so pojasnili v TE-TOL.
Rešitev za TE-TOL je, da evropska komisija potrdi prehodni nacionalni načrt za Slovenijo, v katerega sta poleg TE-TOL vključena še Termoelektrarna Trbovlje in krška papirnica Vipap. Ta načrt vsebuje nabor ukrepov, s katerimi se bodo omenjene družbe prilagodile novim mejnim emisijskim vrednostim. Če bo evropska komisija ta načrt potrdila, bo TE-TOL svojo proizvodnjo novim določilom lahko prilagodil v prehodnem obdobju, in sicer od 1. januarja 2016 do 1. julija 2020. Prehodni nacionalni načrt je Slovenija že poslala na evropsko komisijo, ki naj bi se odločila do najpozneje decembra letos, so povedali v TE-TOL. »Če komisija načrta ne bo sprejela, bo moral TE-TOL že s 1. januarjem 2016 dosegati nove dovoljene emisijske vrednosti, ki jih zahteva direktiva,« so zatrdili v TE-TOL in pojasnili, da bodo brez plinsko-parne enote presegli nove nižje mejne vrednosti dušikovega oksida. To pa ima lahko hude posledice za TE-TOL, saj trenutna zakonodaja določa, da če določena naprava ni v skladu z zakonsko določenimi mejnimi emisijskimi vrednostmi, lahko ostane brez okoljevarstvenega dovoljenja, kar pomeni, da ne sme obratovati, so pojasnili v TE-TOL. Zagotovili pa so, da ne vidijo razlogov, zakaj evropska komisija prehodnega načrta ne bi potrdila, saj so v njem predlagani ustrezni ukrepi.
Koliko bo TE-TOL stala ta naložba, za zdaj še ne vedo natančno. Če bo plinsko-parna enota nadomestila obstoječi drugi premogovni blok, se bo cena vrtela okoli 120 milijonov evrov brez stroškov financiranja, so dejali v TE-TOL. Večji del te vsote bo TE-TOL skupaj z Energetiko Ljubljana, ki se ji bo pripojil s 1. januarjem prihodnje leto, plačal s pomočjo posojil Evropske investicijske banke in komercialnih bank, zato si v TE-TOL želijo poroštev države ali Javnega holdinga Ljubljana. Manjši del investicije bo družba plačala z lastnimi sredstvi, kar se bo odrazilo na ceni toplote daljinskega ogrevanja v Ljubljani. Ta je po zagotovilih TE-TOL dolgoletno precej nižja kot v večini drugih slovenskih mest, in da bi zagotovili del sredstev za to več kot potrebno investicijo, bo TE-TOL ceno ogrevanja v prihodnosti povišal.
