Čeprav je mraz včeraj nekoliko popustil in je začelo deževati, si intervencijske ekipe v Ljubljani niso oddahnile. Vodja občinskega oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus je na poti na Rašico, kamor so včeraj dostavili enega od agregatov, povedal, da žled vztraja in da se še vedno ukvarjajo tako rekoč izključno z odstranjevanjem polomljenih dreves. Intervencij so imeli v primerjavi z minulimi dnevi sicer nekoliko manj, preteklo noč »samo« 40, skupno število od začetka ujme pa se vrti že okoli devetsto. Očitno bodo imeli še nekaj časa polne roke dela. »Čeprav je nekoliko topleje, bo žled predvidoma vztrajal vse do petka, saj se temperature ponoči spustijo pod ničlo,« je pojasnil Kus.
Konec tedna bo ledeni oklep torej končno popustil, a bi se lahko pojavile druge težave. Zaradi nekoliko obilnejših padavin in vejevja v strugi bi Ljubljanica na Barju lahko ponekod prestopila bregove. Hidrologinja Mojca Sušnik z Agencije RS za okolje (Arso) je povedala, da še nimajo natančnih ocen o padavinah, da pa za zdaj ne kaže, da bi šlo za ekstremne količine. Po trenutnih ocenah bi bilo Barje lahko poplavljeno na območju običajnih prelivanj. Kus zagotavlja, da so ves čas v stiku z Arsom in da situacijo pozorno spremljajo, da pa še nimajo utemeljenih razlogov, da bi se začeli pripravljati na poplave. »Ko se bodo umirile razmere, kar se tiče žledoloma, bomo moči vsekakor usmerili v odstranjevanje debel in vejevja, ki plava v vodotokih,« je zagotovil.
Po Kusovih besedah so sicer veliko večino občanov, ki so ostali v temi, oskrbeli z nadomestnimi viri električne energije. Vas Rašica je prejela agregat iz naslova mednarodne pomoči, drugi na Javoru, v Tujem Grmu in na Jančah so bili iz zalog mestne občine. Na Elektru Ljubljana so sicer zagotovili, da naj bi bilo do danes območje Ljubljane že povsem oskrbljeno z elektriko.
Streljaj od Ljubljane kot na koncu sveta
Le pet kilometrov iz mesta pa se medtem zdi kot na koncu sveta. »Ogromno ljudi je še vedno brez elektrike,« je včeraj opozoril župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. »Vse ceste smo sami splužili, tudi državno cesto. Od sobote je noč in dan na terenu 150 gasilcev. Samo z njihovo pomočjo nam je uspelo priti do vseh pomoči potrebnih občanov.« Setnikar se je ob tem spotaknil ob izjavo poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana, da so župani sami krivi, da pomoč ne pride pravočasno, ker zanjo ne zaprosijo. »To ni res, še kako smo zaprosili, a odziv Uprave RS za zaščito in reševanje je bil – znajdite se sami! Pa to je absurd,« se jezi Setnikar, ki da se je zaradi Šestanove izjave znašel pod plazom očitkov.
Hudo je tudi v Vrzdencu pri Horjulu, kjer domuje zasebni živalski vrt – ZOO Park Rožman. Njegov lastnik Jože Rožmanec pravi, da padajoča drevesa ogrožajo več kot 200 živali. »Zmrznjena drevesa padajo na ograde. Iz ure v uro živali selimo in jih pregrajujemo, kjer je še kaj prostora. Trenutno so v največji nevarnosti kozorogi, tari in rakuni, ki jih ne moremo več nikamor premakniti,« katastrofalne razmere v parku opisuje Rožmanec.
Na Kamniškem agregati iz Milana
Po oceni občinskega štaba civilne zaščite je bilo včeraj v Kamniku, kjer še vedno veljajo izredne razmere, brez elektrike okoli 3000 občanov. Večina je sicer dobila nadomestne vire električne energije, da pa bi čim prej oskrbo zagotovili tudi približno tisoč preostalim gospodinjstvom, je župan Marjan Šarec, ki ni zadovoljen z državno pomočjo, najel še 10 agregatov z močjo od 50 do 150 kilovatov v Milanu. Naročilo treh, ki jih je najel v Benetkah, so žal preklicali, saj so šli tudi ti na Primorsko, je povedal Šarec, ki je že prejšnje dni najel tudi nekaj večjih agregatov iz Slovenije. Milanski agregati so v Kamnik prispeli včeraj zjutraj, po občini so jih razvažali čez dan. Za najem vsakega bodo na dan odšteli v povprečju 250 evrov. »A bom zahteval od države, ki nam ni zagotovila niti enega agregata, povračilo za najem in porabljeno energijo, tako kot to velja za Primorsko,« je bil jasen Šarec.
