Švicarija, ki stoji na naslovu Pod turnom 4, bo po letu in pol začasne razglasitve za kulturni spomenik lokalnega pomena ta status obdržala za stalno. Ljubljanski mestni svetniki so namreč podprli odlok o razglasitvi nekdanjega hotela Tivoli za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pobudnik tega ukrepa je bila ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Potegovali se bodo za evropski in državni denar
Iz gradiva za sprejem odloka, ki ga je pripravil mestni oddelek za kulturo, je razvidno, da je zavod stalno razglasitev predlagal zato, ker ima Švicarija izredno bogato ohranjeno stavbno dediščino, ki ji je stroka želela zagotoviti pravno varstvo na ravni lokalnega spomenika. Zavarovanje Švicarije je bilo potrebno tudi zato, ker Mestna občina Ljubljana že dalj časa načrtuje obsežno prenovo, ki je bila v preteklosti ocenjena na približno 4,04 milijona evrov. Občina želi prenovo plačati tudi z denarjem iz državne in bruseljske blagajne, je pred časom potrdil župan Zoran Janković. Dejal je, da se bo občina prijavila na razpise, ki pa kot pogoj za podelitev denarja zahtevajo status zaščitenega spomenika.
Iz dokumentacije za razglasitev Švicarije za lokalni spomenik je razvidno tudi, da je mestna občina projektno dokumentacijo za prenovo izdelala v skladu s konservatorskim načrtom in upravno enoto že zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja. Prenova naj bi trajala dve leti, ob koncu pa bo v nekdanjem hotelu Tivoli urejenih devet umetniških ateljejev, šest bivalnih ateljejev in trije rezidenčni apartmaji.
Projektna dokumentacija je že v izdelavi
Mestna občina upa na evropski in državni denar tudi pri obnovi Cukrarne, ki je prav tako kulturni spomenik lokalnega pomena. Groba projektantska ocena vrednosti prenove Cukrarne je po podatkih mestne službe za razvojne projekte in investicije 15 milijonov evrov. Natančnejša vrednost prenove bo znana potem, ko bo izdelana projektna dokumentacija in podrobna ocena stroškov obnove. Izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je mestna občina z javnim razpisom zaupala družbi Scapelab, ki jo mora pripraviti do 4. novembra letos.
Ob tem velja omeniti, da mora Scapelab pripraviti projektno dokumentacijo za ureditev širšega območja in ne zgolj za prenovo in preureditev nekdanje tovarne v enotno upravno središče. Občina namerava hkrati s tem urediti še Ambrožev trg, nabrežje Ljubljanice in del ceste Poljanski nasip, ki vodi mimo Cukrarne. Del te ceste je namreč zaprt že od leta 2005 zaradi odločbe inšpektorata, so povedali v službi za razvojne projekte.
750.000 evrov Monsa za prenovo dela strehe
Pripravo 400.000 evrov vredne projektne dokumentacije bo plačala mestna občina, so povedali v službi za razvojne projekte in investicije. Spomnimo, projektno dokumentacijo za prenovo Cukrarne bi morala plačati družba Mons Jožeta Anderliča, kar je bil eden od izravnalnih ukrepov, ker mu je ministrstvo za kulturo dovolilo rušenje Kolizeja. Soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine za odstranitev Kolizeja namreč določa, da mora Anderlič kot izravnalni ukrep osrednji prostor novega objekta nameniti kulturni dejavnosti, plačati popravilo strehe Cukrarne v vrednosti 250.000 evrov in plačati projektno dokumentacijo za prenovo Cukrarne v vrednosti 500.000 evrov. Občina in Mons pa sta se dogovorila drugače. Župan je pojasnil, da je občina potrebovala denar za prenovo dela strehe in se je zato z Monsom dogovorila, da družbi ne bo treba plačati projektne dokumentacije, a bo morala namesto 250.000 plačati 750.000 evrov za sanacijo strehe Cukrarne.
Mestna občina se je v svojem glasilu pohvalila, da bo prenovo Cukrarne začela marca prihodnje leto. Toda v službi za razvojne projekte so dejali, da bodo prenovo začeli šele, ko bodo zagotovili sredstva za sofinanciranje.
