Minuli četrtek pozno zvečer so obiskovalci zapuščali Kolosejevo kinodvorano v BTC mrkih obrazov. Ne toliko razočarani nad predstavo, kolikor so bili razočarani nad Kolosejem samim. »Ob sobotah zahtevajo 6,10 evra za vstopnico, v dvoranah pa so raztrgani in umazani sedeži, pokovka leži povsod po tleh,« je na stopnišču pred vhodom rekel eden izmed mnogih obiskovalcev Marko Milakovič.
»Zadnjič sem gledal film, ki je bil narobe izrezan. Ves čas se je na zgornjem robu prikazoval črn rob. Kolega pa mi je razlagal, da je gledal film, ki je bil nekako preveč izrezan in je dejansko manjkal zgornji del slike,« se je mimogrede vključil v pogovor drug obiskovalec. »Zdi se mi, da so projekcije preslabo osvetljene,« je dejal tretji. Prijaznih besed ali pohval ta večer ni bilo slišati. Le slabe kritike obiskovalcev, ki so hkrati zmajevali z glavo. »Prejšnjikrat sem gledala novi film Jamesa Bonda Skyfall in ob predvajanju so se na ekranu ves čas izrisovale neke črte. Pojma nimam, kaj je to bilo. Slaba kvaliteta filma, kaj pa vem... Zelo je bilo moteče,« je na stopnišču povedala obiskovalka Karin. »Privadila sem se že ducata reklam pred filmom. Pač vzamem v zakup! Zadnjič pa sem prišla s petletno nečakinjo gledat Avtomobile in ne samo da so deset minut vrteli reklame, še nekakšno predrisanko so predvajali! Nečakinja je bila resnično nestrpna. Otroci pač niso vajeni čakati skoraj 45 minut na ogled risanke,« je bila zgrožena obiskovalka Maja.
Ob torkih nepopisna gneča
A najbolj so se obiskovalci hudovali nad zasoljeno ceno vstopnic. Kajti če nimajo sodobne in primerne tehnologije oziroma zaposleni površno opravljajo svoje delo, naj tudi cene oblikujejo temu primerno, so na stopnišču pred Kolosejem razlagali vsi po vrsti. Vstopnica za vse dni med tednom namreč stane 5,85 evra, ob torkih, ko je tako imenovani kino dan, pa 4,50 evra. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je treba za vstopnico odšteti 6,10 evra. A to le za predstave, ki ne presegajo dveh ur. Za predstave, ki so daljše, je treba med tednom odšteti 6,35 evra oziroma 4,90 ob torkih ter 6,55 evra ob koncu tedna in praznikih. »Seveda se izplača v kino v torek, a kaj ko je pred blagajnami nepregledna vrsta. Pa tudi za vstopnice se je treba v bistvu grebsti. Nekateri čakajo v vrsti že uro pred predstavo in potem ni čudno, da so predstave tudi relativno hitro razprodane,« je razlagal srednješolec Tian, ki je bil minuli četrtek v Koloseju s punco.
Cene vstopnic so sicer v Koloseju dražili tako rekoč vsako leto. Leta 2004 je vstopnica stala okroglih 1000 tolarjev, kar preračunano znaša 4,17 evra. Že leto kasneje so jo podražili za 100 tolarjev, torej so obiskovalci za predstavo plačali 4,59 evra. Leto dni kasneje, ko smo sprejeli evro, so to ceno le pretvorili v evre, a obiskovalci pa so takrat opazili predvsem to, da v ljubljanskem Koloseju za vstopnice računajo več, kot v Kolosejih drugod po Sloveniji. V Mariboru je bilo pred šestimi leti za vstopnico treba odšteti 900 tolarjev ali 3,76 evra, v Celju pa 755 tolarjev ali 3,15 evra. Leta 2010 so vstopnice za kino predstave v ljubljanskem Koloseju stale že 5,55 evra in danes še 30 centov več.
Kolosej pogosto edina izbira
»Danes je bila predstava še v redu,« je tako oni dan pred Kolosejem začela pripovedovati obiskovalka Mojca Podlipnik. »Pred kakšnim mesecem sva z mlajšim bratom gledala Hobita in je sredi filma odpovedal zvok, slika pa je tekla naprej. Kakšne štiri ali pet minut je film tekel naprej brez zvoka, si predstavljate?! Nekaj obiskovalcev je v tem času zapustilo dvorano, slišala sem, da so dobili tudi del denarja nazaj. Midva sva ostala, saj si je brat resnično želel videti film. Napako so kasneje sicer odpravili, opravičil pa se ni nihče,« je razlagala Mojca. Pravi, da v Kolosej pride le še z mlajšim bratom, ki je dijak prvega letnika srednje šole in zelo rad zahaja v kino. Pa mu vsakih nekaj mesecev naredi uslugo in ga iz okolice Ljubljane, kjer sta doma, pripelje v BTC, da mu ni treba na avtobus. »S prijatelji pa že nekaj časa ne hodimo več sem. Mislim, da me najbolj moti zatohlo ozračje. Kot da nimajo primernega zračenja in na koncu predstave je zrak resnično obupen. Poleti pa klima, nastavljena na zelo nizke temperature. Mislim, da sem se avgusta dejansko prehladila v dvorani!« je pripovedovala Mojca.
Toda zakaj vendar zahajajo v Kolosej, če po predstavi dvorano zapustijo razočarani in jezni? »Kam pa naj drugam peljem punco, Kolosej je praktično edini v dvorani,« so odgovarjali obiskovalci. A bolj zgovorni so pogovori na spletnih forumih, kjer se zbirajo tisti, ki jim je zaradi kvalitete storitev v Koloseju dokončno prekipelo in sem ne zahajajo več. »Kolosej bo propadel tisto sekundo, ko bodo v Ljubljani zgradili nov kinematografski kompleks, denimo v Šumiju ali Emoniki. Do takrat pa kljub nizki kvaliteti storitev in oderuškim cenam živijo na račun monopola,« je na nekem spletnem forumu zapisal razočaran obiskovalec.
Toda, kot kaže, tudi monopol ni več dovolj. Ko je iz kina odhajala sicer skupina prešerno razpoloženih mladeničev, je eden izmed njih odločno rekel drugim: »Planet Tuš v Kranju ni tako daleč, okrog 20 minut po avtocesti. In povem vam, da je neprimerno boljši!«
