Globe ljubljanskega mestnega redarstva, ki jih vozniki dobijo, če ne plačajo parkirnine ali prekoračijo čas parkiranja, so zelo verjetno nezakonite. Gre za 40 evrov visoke kazni, ki jih redarstvo voznikom pošilja na pobudo upravljalca parkirišč – javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Odvetnik Lovrenc Babič iz odvetniške pisarne Teje Verbič voznikom svetuje, naj kazni nikakor ne plačajo.
Redarstvo ne pozna dokaznega postopka?
»V zakonu piše, da lahko prekrškovni organ izda plačilni nalog le na podlagi neposredne zaznave na mestu, kjer je ugotovil prekršek. Če pa tega uradna oseba ne zazna neposredno, mora voditi dokazni postopek. V tem primeru se uradna oseba – mestno redarstvo – sklicuje na neposredno zaznavo uslužbenca javnega podjetja LPT. Ne izvede pa dokaznega postopka, ampak postopek vodi, kot da bi uradna oseba sama zaznala prekršek,« je pojasnil Babič.
Dokazi, na podlagi katerih bi mestno redarstvo teoretično lahko izdalo odločbo o prekršku, bi morali po njegovih besedah vsebovati izjavo kontrolorja in dokazilo, da ni plačana parkirnina. »Predložene fotografije bi morale biti v takem formatu in posnete na tak način, da bi bilo iz njih razvidno, kdaj je bil storjen prekršek, na katerem mestu, za kateri avtomobil gre in kakšen znak je tam postavljen. Tudi kamere bi morali vključiti v dokazno gradivo, če so tam nameščene. Redarstvo pa vse skupaj obravnava po avtomatizmu in izda odločbo, pri čemer v obrazložitvi napiše, da je uradna oseba neposredno zaznala prekršek prek uslužbenca javnega podjetja, kar pa enostavno pravno ne zdrži vode. Ugotovitev kontrolorja sama po sebi namreč ne more biti podlaga za izdajo odločbe o prekršku,« je prepričan Babič.
Njegovemu razmišljanju pritrjuje tudi tri mesece stara sodba okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je storilki prekrška zaradi neizvedenega dokaznega postopka – kot ga je opisal Babič – ugodilo zahtevi za sodno varstvo in ustavilo postopek o prekršku. Stroške postopka pa je sodnica Dragica Pristavec naprtila državnemu proračunu.
Pritožbo je treba vložiti pravočasno
A takih primerov je na sodišču malo, ker ljudje enostavno plačajo, ko vidijo na avtomobilu obvestilo zelene barve, saj je na las podobno rjavim oziroma modrim obvestilom, ki jih za seboj puščajo redarji oziroma policisti. Še posebno pa zato, ker je voznikom dana možnost, da v osmih dneh plačajo zgolj polovico globe (20 evrov), ki je po preteku predpisanega roka ali po vloženih pritožbah ne morejo več uveljavljati. »Če plačaš oziroma če v roku ne vložiš zahtevka za varstvo zakonitosti, postane odločba, kakršna koli že je, pravnomočna – kot taka pa sanira vse napake, ki so v njej,« je še pojasnil odvetnik Babič.
O tem je prepričan tudi asistent na mariborski pravni fakulteti Miha Šošić, ki pravi, da po pravnomočnem postopku zelo težko zahtevaš denar nazaj, saj je po zakonu o prekrških možna le uporaba izrednih pravnih sredstev, ki pa jih ne more neposredno predlagati storilec, ampak le državni tožilec ali sam prekrškovni organ. Ker prekrškovnemu organu ni v interesu pljuvati v lastno skledo, tega verjetno ne bo storil, tožilec pa se bržkone tudi ne bo vpletal zaradi napačnega parkiranja.
»Iz tega sledi nauk, da mora posameznik v predpisanem roku reagirati na odločbo prekrškovnega organa. Tako je na vseh pravnih področjih, saj pravni red zahteva skrbnost vsakega posameznika, in četudi se mu godi krivica, mora vsak sam poskrbeti zase,« je sklenil Šošić.
