Potem ko so javno podjetje Snaga ter medobčinski inšpektorat in redarstvo že lansko leto v občini Brezovica odkrili 15 občanov, ki niso pravilno ločevali svojih odpadkov, so minuli ponedeljek v občinah Dobrova - Polhov Gradec in Brezovica odkrili še 18 kršiteljev, zoper katere bodo uvedli prekrškovni postopek. Vse te kršitelje sta inšpekcija in Snaga identificirali s pomočjo odpadkov, ki so jih našli pri skrbnem pregledu nepravilno ločenih odpadkov.
Čeprav Snaga in inšpektorat Mestne občine Ljubljana podobnih nadzorov do sedaj nista izvajala na območju prestolnice, si Ljubljančani lahko kmalu obetajo poostrene nadzore. Predstavnica za odnose z javnostmi na Snagi Nina Sankovič je napovedala, da bodo junija letos z mestnim inšpektoratom opravili nadzor nad podzemnimi zbiralnicami odpadkov, pozno poleti oziroma jeseni pa se bodo lotili še pregledov zbiralnic drugje po mestu in tudi skupnih zbiralnih mest.
V Ljubljani neločevanje drago stane
Ob tem velja spomniti, da je občina z lansko leto sprejetim odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov uvedla precej stroge globe za vse tiste, ki se ne bodo držali pravil. Kršitelji, ki bodo odpadke odložili zunaj posod, ki so namenjene odlaganju odpadkov, si lahko prislužijo kazen v višini 800 evrov. Enaka kazen je zagrožena tudi za napačno odlaganje. Tisti, ki bodo biološke odpadke pomešali z drugimi komunalnimi odpadki, pa bodo kaznovani z 200 evri globe. Sankovičeva je pojasnila, da s »tršimi« ukrepi v Ljubljani začenjajo šele sedaj, saj je bil odlok sprejet šele lani in ker so uporabnike najprej želeli dobro seznaniti in jih opozoriti na obveznosti pri odlaganju odpadkov.
Čeprav na Snagi priznavajo, da še vedno ugotavljajo nepravilnosti, saj občani denimo plenice mečejo v zabojnike za zbiranje embalaže, pa javno podjetje beleži povečane količine ločeno zbranih odpadkov in na račun slednjega ustrezno zmanjšanje količine preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Na Snagi so zadovoljni, ker so uporabniki aprila letos na območju delovanja Snage prvič ločeno zbrali več odpadkov, kot so jih odložili v zabojnike za mešane komunalne odpadke. V Snagi pričakujejo, da se bo to razmerje letos še dodatno izboljšalo zaradi izboljševanja sistema zbiranja odpadkov, intenzivne komunikacije in z osveščanjem uporabnikov.
Zmeda zaradi ostankov kosila
Glavni razlog za kršitve je še vedno dejstvo, da ljudje kljub številnim izobraževalnim akcijam niso povsem prepričani, v kateri zabojnik lahko kaj odvržejo. Tako recimo Snaga prepoveduje odlaganje cigaretnih zavojčkov med papir in embalažo, saj sodijo v zabojnik z mešanimi komunalnimi odpadki. Cigaretni ogorki pa ne sodijo med organsko biološke razgradljive odpadke.
Problematiko ločevanja obremenjuje še neenotni sistem ločevanja odpadkov, ki je odvisen od posameznega komunalnega podjetja. Čeprav med biološke odpadke spadajo kuhani ostanki hrane, mednje ne sodijo na primer kosti, čeprav so v večini gospodinjstev skoraj dnevni odpadek. Komunalno podjetje Vrhnika in Komunala Idrija uvrščata meso in mesne izdelke med mešane odpadke. V Komunali Kranj in ljubljanski Snagi pa menijo, da sodijo med biološke odpadke. Pri kosteh je razvrščanje še bolj zapleteno, saj jih Komunala Kranj umešča med biološke, Komunala Idrija med mešane, Snaga in Komunalno podjetje Vrhnika pa male kosti v biološke, velike pa med mešane odpadke.