Mestna občina je z odpravo petnajstdnevne brezplačne uporabe javnih površin pri postavitvi gradbenega odra ali gradbiščne ograje želela investitorje v mestu spodbuditi, naj javne površine uporabljajo zgolj toliko in v takšnem obsegu, kot je nujno potrebno za končanje dela. »Javna površina je primarno namenjena javni uporabi,« so na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pojasnili, zakaj bodo po novem bolj strogi do gradbincev.
Na mestnem oddelku so razložili, da so lani sklenili 180 pogodb o začasni uporabi javnih površin, vendar je bilo kar 150 od teh sklenjenih brez plačila uporabnine. Investitorji in gradbinci so torej s pridom »zlorabljali« petnajstdnevno brezplačno uporabo javnih površin. Namesto da bi sklenili pogodbo za dalj časa, so delo razdelili na manj kot petnajstdnevne intervale in postopoma opravili delo, pri čemer pa so se izognili plačilu uporabnine.
Namesto Šumija začasno parkirišče
Ob tej odločitvi so se pojavila ugibanja o tem, ali bo ta ukrep morebiti ključ do odprave nekaterih že skoraj pozabljenih gradbenih lukenj, ki jih raztresene po celem mestu skrivajo gradbiščne ograje. V nedogled postavljene gradbene ograje na javnih površinah bi lastnike gradišč namreč lahko drago stale. Zato smo na mestni občini vprašali, katerim od investitorjem, ki so lastniki takšnih več let nasedlih projektov, so do zdaj zaračunavali uporabnino in koliko so zaslužili na ta račun. Odgovor je presenetljiv: mestna občina za projekte Šumi, Plečnikov stadion, Emonika, Kolizej in Severna mestna vrata nobenemu od investitorjev ni zaračunala uporabnine za uporabo javnih površin, češ da nobeden od njih nima gradbene ograje oziroma odra postavljenega na javni površini.
Na občini so postregli s podatkom, da družbi KD Kvart, ki se je pred časom lotila gradnje Šumija, niso zaračunali nobene uporabnine za uporabo javnih površin, čeprav je tamkajšnja avtobusna postaja zgolj začasna in da pešci namesto po pločniku od Kongresnega trga do avtobusne postaje nasproti Drame pridejo prek koridorja, ki ga od cestišča ločuje nizka železna ograja. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so zagotovili, da gradbiščna ograja stoji na zasebnem zemljišču, hkrati pa so povedali, da je bilo avtobusno postajališče prestavljeno v času prestavitve komunalnih vodov, kar je plačal investitor. Čeprav na občini zagotavljajo, da gradbišče ne sega na javno površino, se občina z investitorjem dogovarja o prestavitvi gradbiščne ograje in avtobusnega postajališča. Poleg tega naj bi investitor na zemljišču, kjer je nekdaj stal Šumi, uredil začasno parkirišče, so povedali na mestnem oddelku.
Pozabili na zaporo zaradi gradnje Dalmatinke
Začudil nas je tudi odgovor, da občina uporabnine ni zaračunala investitorju Hiša 8, ki gradi Dalmatinko, saj je bil zaradi gradnje stavbe nekaj časa zaprt ne samo pločnik, ampak tudi vozni pas Dalmatinove ulice. Poleg tega je časopis Delo lansko leto poročal, da je Hiša 8 do novembra lani plačala že 379.000 evrov uporabnine, ker je imela gradbeno ograjo na javni površini. Ko smo mestno občino opozorili na ta podatek, so nam posredovali popravek, v katerem so potrdili, da Hiša 8 zaradi gradnje Dalmatinke resnično uporablja javne površine. Dodali so, da ravno zdaj sklepajo novo pogodbo, s katero bodo Hiši 8 oddali javne površine do septembra 2013. Za to bo investitor moral plačati še dodatnih približno 114.000 evrov, so povedali na oddelku za gospodarske dejavnosti.
Želeli smo pridobiti še podatek o tem, koliko denarja je občina minula leta dobila na račun uporabnin za javne površine. Toda dobili smo zgolj podatke o tem, koliko pogodb o uporabi javnih površin je občina sklenila v posameznem letu, kar ne pove veliko, saj je lahko večji del teh pogodb, tako kot letos, predvideval brezplačno petnajstdnevno uporabo.
