Ko je vrtičkarstvo pred desetletji postalo priljubljeno tudi v prestolnici, so Ljubljančani svoje gredice takrat okopavali na do tedaj zapuščenih zemljiščih za Bežigradom in v Šiški ter v Podutiku, na Žalah in v Štepanjskem naselju, vrtičkarske cone pa so bile tudi v Dravljah in Črnučah. Prav med črnuškim mostom in štajersko vpadnico se je na levem bregu Save tako razprostiralo več kot 1000 vrtičkov. Vendar številni vrtičkarji za Savo niso obdelovali le zemlje, temveč so ob gredicah postavili tudi prostorne vrtne ute in lope, ki so ponekod prerastle v prave vikendice, nekateri so za visokimi betonskimi ograjami ob koncu tedna prirejali piknike, včasih pa se je kdo v kakšni hišici tudi naselil.
Zato so se pred petimi leti mestne oblasti odločile, da črnuške črnograditelje ustavijo. V izvršilnem postopku, ki ga je vodila inšpektorica ljubljanske območne enote tedanjega Inšpektorata za okolje in prostor, je bilo, kot so sporočili z gradbene inšpekcije republiškega Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, oktobra in novembra 2008 ter oktobra 2009 odstranjenih okoli 200 nelegalnih objektov na državnih zemljiščih za Savo, prav tako so bili odstranjeni vsi nelegalni objekti na zemljiščih v lasti ljubljanske mestne občine. »Zemljišča za Savo, ki so v občinski lasti, so počiščena,« je pred nedavnim potrdil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Vrtički na zasebnih zemljiščih so ostali
A ob ozkih potkah, ki so prepletene po nabrežju Save in skrite med visoko travo, je bilo pred nekaj dnevi živahno. Vrtičkarji so marljivo okopavali gredice, si prek lesenih ograj izmenjavali vrtnarske nasvete in skrbno zlagali svoje vrtnarsko orodje v lope. Tisti, ki imajo vrtičke na zemljiščih v zasebni lasti, so za Savo namreč ostali. »Nekateri smo ute podrli, tudi jaz, a smo ostali in gredice vzdržujemo še naprej. Zemlja je v zasebni lasti in z lastniki imamo sklenjen dogovor, tako da nas niso mogli pregnati,« pove vrtičkarica, ki svoj vrtiček za Savo vzdržuje že skoraj dvajset let. Pravi, da so pred petimi leti vrtove številni opustili, med njimi tudi tisti, ki so vrtnarili na zemljiščih v zasebni lasti. »Ustrašili so se, da jih bo doletela denarna kazen,« še doda. Tako so za Savo še vedno številni vrtički, nekateri bolj, drugi manj urejeni, popolnoma niso izginile niti lope. Nekatere med njimi spominjajo na prave hiške, druge dajejo vtis, da so jih vrtičkarji izdelali iz odpadnega materiala, pripravljeni, da jih vsak čas podrejo.
Ob tem na inšpektoratu pojasnjujejo, da za Savo nekaj inšpekcijskih postopkov zoper posamezne zavezance še vodijo. Da bi inšpekcija v zvezi s črnuškimi vrtički ukrepala hitreje, si medtem želi ljubljanski župan. »Mestna inšpekcija nima pooblastil, zato na zasebnih zemljiščih ne more ukrepati, si pa želim, da bi hitreje reagirali na republiški inšpekciji,« je dejal Janković.
Vrtičkarji se vračajo, a graditi ne upajo
»Potem ko so nekatere vrtičkarje pregnali, inšpektorjev k nam več ni bilo,« med zaklepanjem lesene ograje, ki obkroža vrtiček z majhno klopco pred leseno lopo, pove druga vrtičkarica. »Vrtiček imam, da zase pridelam nekaj zelenjave,« še doda in pokaže na sosednje zemljišče zunaj ograje, ki preraščeno z visoko travo sameva: »To je v lasti občine. Ali je to zdaj bolje, kot je bilo prej?« Na mestni občini so pred leti ob rušitvi črnih gradenj sicer obljubili, da bodo v Črnučah uredili vrtičkarsko cono, a obljuba za zdaj ostaja neizpolnjena. »Ker lastniško stanje še ni urejeno, ne moremo pristopiti k oddaji zemljišča,« so tako pred časom sporočili z mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami.
Ker prostorčki, kjer je nekoč na gredicah rasla zelenjava, že nekaj časa samevajo, pa so se nekateri vrtičkarji znova opogumili in ponovno vrtnarijo na zapuščenih zemljiščih. »Nekateri so se vrnili tja, kjer so obdelovali že pred rušenjem, nekateri so prišli na novo. Vrtičkov je vedno več, le lop in drugih objektov ne upajo več postavljati, da jim jih ponovno ne bi porušili,« še opaža sogovornica.