Dobra dva meseca po zapori dela Slovenske ceste za motoriziran promet razen za avtobuse in taksije ter po zarisu rumenih pasov na Celovški in Dunajski cesti so že znani nekateri učinki teh ukrepov. Meritve Mestne občine Ljubljana so pokazale, da sta se na delu Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo ulico po spremembi prometnega režima zmanjšala hrup in onesnaženost zraka.
Načelnica oddelka za varstvo okolja Nataša Sršen Jazbinšek je pojasnila, da so posebej merili koncentracijo črnega ogljika, saj je s temi meritvami mogoče opredeliti, kolikšen delež onesnaženja zraka povzroči promet. Meritve po 30. septembru so pokazale za občino razveseljive številke, saj se je vsebnost črnega ogljika na delu Slovenske ceste znižala kar za 58 odstotkov. »To kaže, da lahko koreniti ukrepi drastično izboljšajo stanje okolja,« je sklenila Sršen-Jazbinškova. Čeprav se je promet zaradi novega prometnega režima na delu Slovenske ceste preusmeril na Tivolsko cesto, pa okoljski merilni sistem na Vošnjakovi cesti tam ni pokazal povišanja koncentracij črnega ogljika, so ugotovili na občini.
Drugih učinkov zapore dela Slovenske ceste občina še ni razkrila. Župan Zoran Janković je zgolj omenil, da se je kmalu po zapori Slovenske ceste zmanjšala zasedenost parkirnih mest v parkirni hiši pod Kongresnim trgom. Za koliko, ni želel razkriti. Zagotovil je, da bo občina z vsemi relevantnimi rezultati postregla po novem letu.
Določen učinek ukrepa na Slovenski cesti in zarisa rumenih pasov na Dunajski in Celovški cesti pa odražajo podatki javnega podjetja Ljubljanski potniški promet. Zaradi teh prometnih ukrepov so avtobusi ob lepem vremenu hitrejši pet minut, v slabih vremenskih razmerah pa tri minute.
Tudi število voženj potnikov na progah, ki potekajo bodisi po za avtomobilski promet zaprtem delu Slovenske ceste bodisi po rumenih pasovih, narašča. V primerjavi z lanskoletnim oktobrom se je oktobra letos na progah 1, 6, 8 in 11 število voženj potnikov povečalo za nekaj odstotkov. Največji porast je opaziti na najuspešnejši in posledično najbolj obremenjeni progi 6. Na avtobusih na tej progi se je v primerjavi z lanskoletnim oktobrom število potnikov povečalo kar za 13 odstotkov.
Tudi na drugih progah se je po zapori Slovenske ceste število voženj z LPP v primerjavi z lanskim letom povečalo: septembra za tri odstotke, oktobra pa za odstotek. Toda na Ljubljanskem potniškem prometu v prvih devetih mesecih že sicer opažajo štiriodstotno povečanje števila voženj potnikov glede na lanskoletno enako obdobje. Če bo tako šlo do konca leta, se bo prvič v zadnjih štirih letih število voženj potnikov povečalo. Prejšnja leta je javno podjetje namreč opazovalo upad voženj, kar pripisujejo gospodarski krizi. A ne glede na upadanje števila voženj v zadnjih letih se v istem obdobju število uporabnikov mesečnih vozovnic povečuje. Največje povečanje se je zgodilo lani, ko se je v primerjavi z letom 2011 število uporabnikov povečalo kar za 14,7 odstotka. Takrat je javno podjetje povišalo ceno enkratne vožnje z 0,80 na 1,20 evra, da bi potnike spodbudili k nakupu mesečnih vozovnic. Ta odločitev se je po podatkih sodeč izplačala, saj na LPP pravijo, da potniki med vsemi vozovnicami največ uporabljajo mesečne, ki predstavljajo že 69 odstotkov vseh vozovnic. Vzrok za ta uspeh pa ni le povišanje cene enkratne vožnje, temveč tudi povečanje števila potnikov na integriranih in primestnih linijah.
