Po ljubljanskih ulicah se še vedno sliši čebljanje v tujih jezikih. Toda to večinoma niso več turisti, ampak študenti z vsega sveta, ki so prišli v Slovenijo po znanje in izkušnje. V prvem valu jih je prispelo več kot 700. »Navadno ena tretjina študentov ostane celo leto, okoli 100 pa jih vsako leto podaljša izmenjavo še v poletni semester,« pravi Helena Deršek Štuhec iz službe za mednarodno sodelovanje ljubljanske univerze. Koliko študentov bo prišlo v spomladanskem valu, še ne vedo, a Deršek-Štuhčeva ocenjuje, da jih bodo fakultete v tem študijskem letu gostile okoli 1300 samo iz programa Erasmus. To bo tudi največ doslej. Vsaj 300 študentov pa pričakujejo še iz drugih programov. Največ jih običajno zasede klopi ekonomske, filozofske in pravne fakultete ter fakultete za družbene vede.
Za Rusinje topli kraji
V študentskih domovih je za tuje študente na voljo 750 postelj. Veliko so jih letos vselili tudi v Akademski kolegij na Vilharjevi cesti, kjer so odzivi na najstarejši dom, v katerem ni kuhinj, kopalnice pa si stanovalci delijo, zelo različni. Po neuradnih informacijah so se iz tujine že oglasili besni starši, nekateri študenti so si že poiskali stanovanje na trgu, drugi pa so vajeni starejših domov iz domovine.
Skupinica štirih Rusinj je z namestitvijo zadovoljna, še zlasti, ker jim stroške krije domača fakulteta iz Perma. V Ljubljano so prišle na predlog profesorja, ostale pa bodo samo en mesec, toliko, da opravijo raziskavo za diplomsko delo. Slovenija je bila zanje doslej neznanka. »Jaz sem vedela le, da je to majhna država z lepo arhitekturo in čudovito naravo,« se nasmeje 22-letna Liubava Puzyreva. In kakšen je prvi vtis? »Kako imate toplo! Pri nas je že sneg,« so bile že po dveh dneh prevzete psihologinje in sociologinje Maria, Julia, Ekaterina in Liubava. Po drugi strani so bile negativno presenečene nad visokimi cenami javnega prometa in slabimi letalskimi povezavami. Iz Rusije so potrebovale 22 ur.
Svet v malem
Kot so pojasnili v Študentskem domu Ljubljana, letos največ tujcev vseljujejo v dom IV v Rožni dolini in v dom D na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom. In v teh dveh blokih je res zbran svet v malem. V vsakem nadstropju preseneti mešanica narodnosti, celo z različnih celin.
»Zame je zelo presenetljivo, da dekleta in fantje živijo v isti stavbi, celo v istem apartmaju. Pri nas je to strogo ločeno,« nam je zaupala 26-letna Yanli Chang iz kitajske province Henan, ki študira lingvistiko na šanghajski univerzi. Presenečena je tudi, kako pogoste so zabave, kako pozno hodijo dekleta sama zunaj in še nad vrsto kulturnih razlik.
Kako pa je sploh za zadnji semester izbrala Ljubljano? Med francosko fakulteto in ljubljansko ekonomsko fakulteto je najbolj pretehtala kakovost izobraževanja, drugo ni bilo pomembno, razloži Changova. »Moji prijatelji so bili začudeni. Kam greš? Slovenija? A je to v Afriki?« Tudi sama si je težko sploh zapomnila ime mesta. Nad kitajskimi restavracijami je razočarana, tako da veliko kuha doma, hkrati pa se hitro navaja na zahodno hrano.
Ko te ogovori 70-letnik
»Nisem hotel na mrzlo, zato so odpadle severne države. Hotel sem nekam, kjer dobro govorijo angleško, tako so odpadle Italija, Španija in Nemčija. Zaradi narave in priporočila sošolke pa sem potem izbral Ljubljano,« sistematično pojasni študent socialnega dela Saulius Jaruševičius iz Litve, ki je naravnost navdušen nad slovenskimi gorami. V Litvi je namreč najvišji hrib visok le okoli 300 metrov.
Prej ni vedel o Sloveniji nič. »Kako je kaj s slovensko ekonomijo? Vem, da naj bi bili v krizi, ampak ni videti, vsaj po tem, kakšne avtomobile vozite,« se hitro razgovori ta 22-letnik. Ker je edini v letniku, ki se je odpravil v tujino, dobi 500 evrov štipendije na mesec in je zelo zadovoljen. Doma je sicer vse malce ceneje, najbolj pa je šokiran nad ceno mestnega prometa. »Pri nas stane mesečna vozovnica za študente pet evrov!« primerja, medtem ko se cimra Nemka v ozadju zasmeji, da je zanjo ravno obrnjeno.
In kaj je po mnenju Litovca najbolj pozitivno pri Slovencih? »Prvi teden sem stal izgubljen sredi Prešernovega trga in naenkrat se je starejši gospod, mislim, da je imel čez 70 let, ustavil in me vprašal, ali potrebujem pomoč,« še vedno težko verjame, da se je to res zgodilo in da toliko ljudi govori angleško. »Razen voznikov avtobusov,« še malo pokritizira za konec.
Najamejo avto in potujejo
Statistično sicer Slovenijo radi izberejo Poljaki, Čehi in Portugalci, lani pa so na univerzi zaznali tudi porast turških študentov. Tako kot slovenski študentje, ki jih bo v tem študijskem letu odšlo na izmenjavo okoli 1000, najraje izberejo Španijo, pa je tudi pri nas tradicionalno največ Špancev. Trenutno jih je v prestolnici okoli 150, tako da ni težko naleteti na kakšnega od njih. »Najboljši so študentski boni! Ne vem, kako ta država to zmore, ampak to je odličen sistem,« je tako kot ostali navdušen Asier Laespada iz San Sebastiana, ki študira ekonomijo. Avtobus se mu zdi zelo poceni, všeč mu je Bicikelj, še povzame na hitro, pokritizira pa letalske povezave in da v domu plačujejo varnostnike brez potrebe. »Podpisali smo pogodbo za 86 evrov na mesec, potem pa so nam zaradi varovanja dvignili ceno za 20 evrov,« ga jezi nenapovedana sprememba.
Španci namreč ne dobijo visoke štipendije, pojasni njegov cimer Cristian Martinez Conca, ki študira v Madridu. »Od Evropske unije dobimo 115 evrov na mesec, od španske vlade 90 evrov na mesec, univerza pa prispeva 80 evrov za celo leto.« Predvideva, da je to zato, ker pošljejo na izmenjavo res veliko študentov. Ampak ta vsota mu v Sloveniji popolnoma zadostuje, pravi Martinez Conca, lahko dobro je in potuje vsak konec tedna. »Zelo poceni je najeti avto. Če nas gre pet, to pomeni pet evrov na osebo na dan.«
Sošolci so mu kar zavistni, da je bil izbran za izmenjavo v Ljubljani med toliko prijavljenimi. »Na moji fakulteti je najtežje dobiti London in Ljubljano, saj zahtevajo visoko oceno iz angleščine,« se pohvali in doda, da je zadovoljen z ekonomsko fakulteto, saj profesorji obvladajo angleško in učijo z veseljem.
Na izbiro je imel sicer 40 evropskih mest, a ker je želel na izmenjavo za celo leto, so mu ostale le tri univerze. »Pričakoval sem, da bo Slovenija bolj vzhodna država in sem kar malo razočaran, da je tako podobna Španiji. Mislil sem tudi, da ste Slovenci bolj podobni Italijanom kot Avstrijcem,« je odkrit in nadaljuje, da je zelenjava v trgovini grozna. »Paradižniki nimajo okusa po paradižnikih, sadje nima okusa po sadju,« je šokiran. Pogreša tudi ribe, ki so po njegovem pri nas panirane ali pa so zelo drage.
