Čeprav je zdaj čas, ko vrtičkarji počasi postavljajo orodje v kot, zemlja pa je vsak dan bolj pripravljena na zimski počitek, je vmes že treba razmišljati o naslednji vrtičkarski sezoni. Zbirajo in izmenjujejo se semena, ki bodo spomladi preplavila gredice, za tiste, ki še ne vedo, kam jih bodo posejali, pa je najbolje, da že kar začnejo iskati svoj urbani vrtiček. To lahko namreč traja dlje časa, sploh, če bi radi vrtnarili na zemlji v lasti ljubljanske občine.
Vrtički na gradbiščih
V pohodu nad nelegalne vrtičke in črnograditelje je Mestna občina Ljubljana od leta 2007 odstranila okoli tisoč vrtičkov, na drugi strani pa je v tem času vzpostavila le 65 novih v Dravljah in Štepanji vasi. Kljub vsakoletnim obljubam tako Ljubljančani že od leta 2010 niso dočakali novega razpisa za oddajo občinskih vrtičkov. Načrtov naj bi bilo kar nekaj, a se zapleta pri lastništvu, saj je okoli 80 odstotkov od 46 hektarjev, predvidenih za vrtičkanje, v zasebni lasti. Tudi v Savljah, kjer načrtujejo 50 vrtičkov na nekdanjem vojaškem odpadu, se zatika pri dogovorih z obrambnim ministrstvom, tako da se dan, ko jih bodo zasedli vrtičkarji, še bolj odmika v prihodnost. Mogoče bomo lahko razpis objavili januarja, ugibajo na magistratu.
Seveda je problem tudi zagotavljanje denarja za urejanje vrtov, a na tej točki v KUD Obrat opozarjajo, da je treba zato premisliti o drugačni politiki organiziranja mestnih vrtičkov. Izkušnje so pokazale, da ta, ki so jo začeli izvajati s prvimi vzorčnimi vrtički, ni optimalna. »To je pretirano formaliziran in 'od zgoraj navzdol' način urejanja tega vprašanja. Vrtičkarska območja se odriva na mestno obrobje, s kriteriji za najem pa se jih spreminja v socialno homogena okolja,« ocenjujejo v društvu. Junija so občini že posredovali predloge za spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se navezujejo predvsem na začasno rabo lokacij v mestu.
Zgled, kako je mogoče začasno vrtnariti, dajejo sami z urbanim vrtom Onkraj gradbišča, ki so ga leta 2010 ob podpori zavoda Bunker vzpostavili v mirujoči gradbeni jami v križišču med Resljevo in Masarykovo cesto. Po vztrajnem nagovarjanju pristojnih na občini, so najprej dobili dovoljenje za dva tedna, kolikor je trajal festival Mladi levi, nato so jim ga podaljšali za eno leto, zdaj pa je za okoli 100 malimi in velikimi vrtičkarji že tretja sezona. In verjetno ta ne bo zadnja, saj ni videti, da se bo gradnja kmalu začela.
Krajinska arhitektka Maja Simoneti v mestu opaža mnogo primerov, kjer občani uredijo začasne vrtičke s tihim pristankom zasebnih lastnikov, prav tako bi lahko temu sledila tudi mestna občina. »Vrtičkarstvo je dejavnost, ki je že ves čas prisotno v mestu in se niti najmanj ne misli umakniti,« poudarja Simonetijeva, ki že več kot desetletje proučuje urbane vrtove. Vrtičkarji so zelo trmasti, pravi, četudi jih bodo oblasti preganjale, so se pripravljeni premakniti drugam. Samo, da imajo svojo zelenjavno oazo.
Več zdrave pameti
Začasni skupnostni vrt v koritih in vrečah je letos nastal tudi na občinski zemlji v Savskem naselju, za katerega v okviru oživljanja soseske skrbi društvo Saprabolt. To je drugi način reševanja razvoja mestnega vrtičkarstva, ki so ga mnogi že prepoznali, saj na občino že prihajajo pobude za vrtičkanje v drugih namenskih rabah, kar naj bi upoštevali pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. »So možnosti, da vrtičkarstvo dovolimo za več takšnih območij,« optimistično odgovarja Mateja Doležal iz oddelka za urejanje prostora.
Leta 2010 je sicer občina premišljeno določila 23 območij za trajno vrtičkarstvo glede na kriterije od gostote poseljenosti do kakovosti prsti, zdaj pa priznavajo, da ni veliko možnosti, da bodo na ta seznam dodali še kakšno lokacijo. Pomemben korak, ki so ga storili, je le zdravorazumska sprememba odloka o vrtičkarstvu, ki ga bo mestni svet obravnaval na novembrski seji.
Po novem bo možna oddaja kmetijskih zemljišč, ki jih ima občina v lasti okoli 40 hektarjev, in oddajanje neurejenih območij brez parkirnih prostorov, priključitve na vodovod in podobno. »Do zdaj smo praktično predpisali, kakšne morajo biti razdalje med potkami, koliko visoke ograje, iz kakšnih materialov mora biti kaj narejeno, celo, da morajo biti gredice velike od 50 do 150 kvadratnih metrov,« Helena Regina iz oddelka za varstvo okolja opisuje, zakaj je odlok zrel za spremembo. Ko bo sprejet, mu bo sledil še nov pravilnik o vrtičkarstvu.
Olajšali bodo tudi postopek oddaje vrtov (za nedoločen čas, z neposredno pogodbo in tako dalje), kljub vsemu pa, kot priznava Regina, vseeno najbolj računajo na civilne pobude. »Upamo, da bi se lokalno prebivalstvo uspelo organizirati na podoben način kot v Mariboru, kjer urejanje in socializacijo vodi društvo, ali da bi pritegnili kakšnega zasebnika.«
Malo poguma in veliko vztrajnosti
Kaj je torej treba narediti, da si zagotoviš gredico v mestu? Na vzorčne vrtičke v Dravljah in Štepanji vasi (pa tudi v Savljah) nima smisla čakati, oddajajo jih le starejšim. Če si drznete, se lahko lotite terena na lastno pest, po spletu srečnih naključij lahko najdete kakšno prosto mesto na obstoječih vrtičkih, lahko pa si zamislite neko povsem novo lokacijo. Če je ta v lasti zasebnika, se obrnite nanj, svetuje Regina, če je zemljišče v občinski lasti, pa je postopek sledeč: »Za tovrstne pobude je pristojen oddelek za ravnanje z nepremičninami, ki mu lahko v elektronski pošti opišete zemljišče, kdo ga vzdržuje in vaš predlog. Potem bodo preverili, ali je to res občinska last, kaj se bo dogajalo v naslednjih nekaj letih, potem pa bodo še urbanisti pogledali iz svojega vidika.« Če ne odkrijejo nobenih omejitev, se praviloma takšen najem potem tudi izvede.
Koliko časa pa to lahko traja? V KUD Obrat so potrebovali približno pet mesecev, a so bili zelo angažirani, zato svetujejo več telefonskih klicev. Lahko pa uberete povsem drugo, hitrejšo pot. Darja Fišer, pobudnica gibanja Zelemenjava, v okviru katerega poteka izmenjava semen, sadik, pridelka, je dolgo vrtnarila le na balkonu. Zelo se je trudila najti vrtiček, a ni šlo, dokler ni pozvonila pri sosedih. Ti so bili takoj za, da se zaraščenega vrta lotijo njene roke.
V zadnjem letu pa so se seveda namnožili tudi zasebni ponudniki gredic, ki se znajdejo po svojih kanalih, postavljajo pa tudi svoje cene in pogoje. Nekaj kontaktov imajo zbranih tudi na občini, a jih ne objavljajo na spletni strani, kot tudi drugih informacij za potencialne najemnike vrtov ne. Omenjajo sicer idejo o posebni spletni strani, če bo povpraševanje še naprej raslo s tem tempom, pa se ne bodo mogli izogniti uvedbi koordinatorja za vrtičke. Dela je namreč še ogromno.
