V poletnih mesecih – še posebno pa v dneh, ko se je termometer v senci približeval 40 stopinjam Celzija – je obiskovalcem nekaterih lokalov v središču Ljubljane ob prijetnem vonju jutranje kave pod nos pogosto zavel še nič kaj prijeten vonj po gnilem. Podobne neprijetnosti so med opoldanskim obešanjem perila doživljali tudi naši bralci, ki živijo v centru mesta v neposredni bližini gostinskih lokalov, kjer strežejo tudi hrano. Sled neprijetnih vonjav se je največkrat končala pri najbližjem rjavem zabojniku za biološke odpadke, zato smo se za pojasnila obrnili na Snago.
Tam so nam povedali, da v poletnih mesecih zabojnike za biološke odpadke v ožjem mestnem središču praznijo vsak dan, večkrat kot običajno pa jih tudi operejo. Pojasnili so nam tudi, da uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom zavezuje povzročitelje kuhinjskih odpadkov iz gostinstva, da vse odpadke, ki nastanejo pri pripravi in po zaužitju hrane, zbirajo ločeno od drugih odpadkov.
»Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo oddajati kuhinjske odpadke zbiralcu, ki je za opravljanje te dejavnosti pridobil odločbo pristojnega ministrstva. Snaga ni pristojna za zbiranje tovrstnih odpadkov, zato gostinci kuhinjskih odpadkov ne smejo odlagati v rjave zabojnike,« so nam razložili pri javnem podjetju.
Običajno je dovolj že opozorilo
A kljub temu se to dogaja, kar so nam potrdili tudi pri Snagi. Na vprašanje, kaj storijo, če gostinca zasačijo pri odlaganju kuhinjskih odpadkov v rjave zabojnike, so nam odgovorili, da uporabnike na nepravilnosti sproti opozarjajo. »V večini primerov se pri njih oglasi delovodja, ekipa pa nato spremlja, ali se je stanje izboljšalo. Običajno tudi se, če pa se ne, podamo prijavo inšpekcijski službi,« so razložili.
Na rjav zabojnik, poln solate, olupkov kumaric in drugih zelenjadarskih ostankov, smo naleteli tudi sami, in sicer na Ciril-Metodovem trgu. Ker je bil najbližji lokal, kjer strežejo tudi hrano, Vodnikov hram, smo tamkajšnjega šefa pobarali, ali ima nemara sam prste vmes. »Nikoli ne odlagamo odpadkov v rjave zabojnike pred lokalom. Zaradi količine pridelanih odpadkov nam tudi ne bi nič koristilo, če bi tjakaj odvrgli pet listov solate ali nekaj bananinih olupkov. Za vse odpadke bi potrebovali najmanj pet takih smetnjakov na dan. Rjavi zabojnik sem uporabil le nekajkrat, ko sem rezal cvetje,« je prisegel vodja lokala Gregor Zonta, ki mu ostanke olja in kuhinjske odpadke dvakrat na teden odvaža za to pooblaščeno podjetje Biotera, petdesetlitrski zabojnik pa ga stane 14 evrov brez DDV.
So za smrad okoli tržnice krive »stare babe«?
Nam je pa Zonta namignil, v katerem grmu tiči zajec. Po njegovem vedenju namreč okoliške rjave zabojnike polnijo »stare babe«, ki pomagajo branjevkam na tržnici. »Vsakodnevno videvam nekaj ženic, včasih pride tudi moški, ki pomagajo branjevkam prodajati zelenjavo. Poleg nekaj evrov jim branjevke pustijo tudi slabšo zelenjavo, ki je ob koncu dneva ne prodajo. Tudi po tleh jo pobirajo. Kar je gnilega, vržejo v rjavi zabojnik, ostalo pa odnesejo domov,« je svoja opažanja z nami podelil Zonta.
O težavah s smradom, ki veje iz rjavih zabojnikov, smo povprašali tudi Četrtno skupnost Center. Predsednica četrtne skupnosti Meta Verbič nam je povedala, da ob hudi vročini resda zasmrdi iz nekaterih rjavih zabojnikov, a posebnih pripomb občanov doslej niso prejeli. »Je pa res, da se ljudje zaradi takšnih stvari kar sami ali prek upravnikov obračajo na Snago, saj so tudi v brošuri, ki jih je razdelila Snaga, takšna navodila. Dejstvo pa je, da bo treba še marsikatero črno točko s smetnjaki v središču mesta urediti,« je prepričana Verbičeva, ki je pri tem posebej izpostavila regiment kontejnerjev ob stolpnicah v Trubarjevi ulici, »ki se ob prihodu 'študenterije' spremeni v pravcato katastrofo«.
