Pobudo za današnje srečanje je podala Mestna občina Ljubljana (MOL), in sicer že maja. Na srečanju so ugotovili, da so nekatera vprašanja, ki se tičejo države in glavnega mesta, že rešena, rešitve za vsa ostala pa bodo poiskali do 30. septembra, je v izjavi za medije po sestanku povedala Bratuškova.

Botanični in živalski vrt

Odprta vprašanja, ki so jih danes obravnavali, so po Jankovićevih besedah razdeljena v tri sklope. V okviru prvega so obravnavali predlog MOL glede zakonskih sprememb, ki bi vplivale na vse slovenske občine in ne le na MOL. Drugi del predlogov MOL zajema ukrepe za Ljubljano, kot so državni prostorski načrt, reševanje vprašanj poplavne varnosti in nadaljevanje projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO).

Med konkretnimi projekti v Ljubljani je Janković omenil Botanični vrt, ki je zdaj v lasti Univerze v Ljubljani. Ljubljana namreč predlaga, da bi imel 200 let star vrt, ki »ima izjemen potencial« za Ljubljano in celotno Slovenijo, tri družbenike, poleg univerze še MOL in državo. S tem bi se namreč zagotovilo financiranje vrta, je pojasnil. Prav tako se pri ljubljanskem živalskem vrtu MOL zavzema, da se do 50 odstotkov lastnine prenese na državo. Živalski vrt ima odličen program, ima tudi razvojni program, težak 40 milijonov evrov, in bi lahko bil eden najboljših v Evropi, verjame ljubljanski župan.

Država in glavno mesto morata delovati z roko v roki

Tretji del vprašanj, ki so jih obravnavali na današnjem srečanju, pa je povezan z vprašanjem glavnemu mestu v zadnjem letu odvzetih sredstev v višini 3,5 milijona evrov. Janković je v zvezi s tem dejal, da pričakujejo odgovor države, predsednica vlade in njeni sodelavci pa so se po njegovih besedah pripravljeni o tem pogovarjati in predlagati rešitve do 30. septembra.

»Država in glavno mesto morata delovati z roko v roki - ne glede na to, kdo je na eni ali drugi funkciji. Slučajno sva zdaj dva, ki se dobro razumeva,« je dejal Janković. Spomnil je še, da so se podobna srečanja, kot je bilo današnje, začela organizirati že v mandatu prve vlade Janeza Janše. Takrat so rešili veliko točk, tako da je odprto ostalo le vprašanje Ljubljani odvzetih 57 milijonov evrov. Takšna srečanja so se sicer nadaljevala tudi v času vlade Boruta Pahorja.

Po srečanju sta Bratuškova in Janković povedala, da je nekaj vprašanj glede države in MOL že rešenih, za rešitev ostalih pa so določili skrajni rok – 30. september. Janković je poudaril, da se ponovno ponavlja, da Janševa vlada MOL vzame denar, nova vlada obljubi, da ga bo vrnila, a ga potem ne. A ostaja optimističen, da bodo Bratuškova in sodelavci pripravljeni sodelovati in upa, da bodo denar kmalu dobili.

»Se zadnje čase manj smejim?«

Na vprašanje novinarjev, ali sta zakopala bojno sekiro, je Bratuškova dejala: »To, da stojiva skupaj, kaže, da nisva sprta.« Dodala je, da pogovorov o PS danes sploh niso imeli, saj da so govorili zgolj o mestu.

»Ne vem, kje vidite zamero, se zadnje čase manj smejim?« se je pošalil Janković. Razložil je, da bodo na kongresu stranke PS na podlagi vlog odločili o morebitnem predsedniku, nakar je dejal, da je vodenje stranke odvisno od njegove odločitve, ki je še ni sprejel, ter delegatov na kongresu. Sicer pa se mu zdi, da se je o strankarskih zadevah najbolje pogovarjati po parlamentarnih počitnicah.

Novi stranki vso srečo

Bratuškova se sicer ne obremenjuje s tem, kdo bo vodil novo stranko (o čemer smo pisali že včeraj), prepričana pa je, da so volitve tisti čas in prostor, ki bodo pokazale, kaj bo z njo. Jankovićev komentar pa je bil: »Vso srečo.«

Na seznamu za prodajo so podjetja, ki jih nihče noče

Ljubljanski župan je sicer danes spregovoril tudi o napovedani privatizaciji na državni ravni. »Vsi tisti, ki razlagajo, da bo neko podjetje, ko bo privatizirano, uspešnejše, ne vedo, o čem govorijo,« je poudaril. Po njegovem mnenju so lahko zelo uspešna tako podjetja v (delni) državni lasti, pri čemer je izpostavil Krko, kot privatizirana podjetja, med katerimi je navedel BTC in Kolektor. »Še vedno trdim, da je za uspeh podjetja pomembno vodstvo, ki razume svoje sodelavce in potrošnike,« je dodal. V zvezi z državnim seznamom za prodajo pa je ocenil, da so na njem podjetja, ki jih nihče noče.