Natanko pred sedmimi leti smo gledali, kako ob Slovenski cesti 63 pod udarci rušilnih strojev pada stari Šumi. O kakršni koli krizi takrat še ni bilo ne duha ne sluha. Na tem mestu – tako so takrat obljubljali investitorji, KD Group – bi moral že nekaj let stati novi Šumi, fantastična zgradba z luksuznimi stanovanji, štirimi kinodvoranami in poslovnimi prostori. A prve težave so se začele pojavljati že s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Kot je to v Ljubljani že navada, so bili največji nasprotniki projekta kar sosedje, ki so s pritožbami postopek izdaje gradbenega dovoljenja zavlekli za skoraj eno leto. Ko bi lahko investitor končno začel graditi, pa je udarila finančna kriza. »V časih pred krizo bi projekt lahko dokončali sami z lastnimi sredstvi. A časi so se precej spremenili,« je povedal direktor podjetja Šumijev kvart Miha Gostiša.
Šumi bodo lahko zgradili le s pomočjo soinvestitorja
V hčerinski družbi KD Group, ki je od leta 2008 zadolžena za izvedbo projekta, so tako zdaj ponovno vzpostavili spletno stran, kjer predstavljajo nekoliko spremenjen, a še vedno 63 milijonov vreden projekt novega Šumija. »Na projektu se trenutno nič ne premika. Spletno stran smo vzpostavili zgolj za partnerje,« je povedal Gostiša. Medtem ko so v letih pred krizo zatrjevali, da imajo dovolj lastnega kapitala za dokončanje projekta, zdaj temu ni več tako. Šumi bodo lahko zgradili le s pomočjo soinvestitorja. Čeprav na Slovenski 63 zeva le 5000 kvadratnih metrov velika gradbena jama, je bilo precej sredstev v projekt že vloženih, saj so, kot omenjeno, porušili star objekt, plačali dolgotrajne arheološke raziskave, prav tako pa so plačali komunalni prispevek. Zdaj Gostiša prek prsta ocenjuje, da bi za dokončanje kompleksa potrebovali še približno 40 milijonov evrov.
A kriza ni le ustavila velikopotezno zastavljenega projekta, pač pa tudi precej spremenila njegovo idejno zasnovo. Leta 2007 je tako Gostiša ocenjeval, da bo cena mesečnega najema poslovnih prostorov znašala do 20 evrov za kvadratni meter, cena kvadratnega metra zgoraj omenjenega luksuznega stanovanja pa v povprečju kar 6000 evrov. Zatrjeval je, da je zanimanje ogromno in da bodo po tem sodeč vsa luksuzna stanovanja prodali tako rekoč v trenutku. Nepremičninski krč je nekoliko spremenil tudi te načrte. »Zdaj načrtujemo stanovanja v zelo velikem cenovnem razponu,« je povedal Gostiša. Tako bodo zgradili nekaj luksuznih stanovanj, pa tudi precej takih, ki se bodo prodajala po »konkurenčnih cenah«, je izjavil. Tudi sprva načrtovanih kinodvoran v kompleksu ne bo, saj so jih že pred leti nadomestili z nekoliko bolj donosnimi tržnimi vsebinami; gostinskimi lokali, trgovinami ter fitnesom in centrom dobrega počutja.
Pa ne samo vsebine, skozi leta se je spreminjala tudi zunanja podoba. Pravkar se v Šumijevem kvartu z arhitektom Borisom Podrecco dogovarjajo še o spremembi pročelja, je dejal Gostiša.
Podrecca o spremembah projekta ni bil obveščen
Podrecca nad spremembami, ki so med leti doletele njegov projekt, nikakor ni navdušen. »Marsikaj so spremenili brez moje vednosti. Kako je Šumi videti po najnovejši različici, še danes ne vem. Videl sem samo tlorise, čeprav sem prosil, da mi pošljejo celotno zasnovo,« je povedal. Potrdil je, da so ga nedavno iz Šumijevega kvarta poklicali in prosili, da bi skupaj spremenili pročelje, toda, kot je poudaril, arhitekti ne delajo na tak način. »Projekta ni mogoče spreminjati po posameznih komponentah, saj arhitekti na stavbo gledamo kot na organizem,« je opisal. »Ne gre zgolj za šminko, pročelje je najpomembnejši del kompleksa, zato se sprememb nikakor ne bi smeli lotevati tako markantilno,« je dejal. Dodal je, da so se pred leti z odgovornimi na občini dogovorili, da ves projekt peljejo skupaj in se skupaj lotevajo tudi morebitnih sprememb, zato je zdaj razočaran tudi nad odnosom mesta, ki je mimo njega požegnalo vse te spremembe. »Projekt Šumi se vleče že 17 let. Sam sem kar trikrat zmagal na natečaju, zdaj pa mojo idejno zasnovo spreminjajo brez moje vednosti,« je povedal svetovno znan arhitekt Boris Podrecca, ki živi in dela na Dunaju, precej dejaven pa je tudi v sosednji Italiji. »Drugje se takih zadev lotevajo z moralo, etiko, profesionalno, V Ljubljani pa takega odnosa žal ni,« je dodal.
V začetku leta 2011 je sicer postalo pravnomočno spremenjeno gradbeno dovoljenje, ki vključuje vse do tedaj sprejete spremembe projekta. »To dovoljenje velja še danes, je pravnomočno in dokončno,« je dejal Gostiša. »Pravzaprav imamo tudi vsa preostala dovoljenja, jutri lahko začnemo graditi, le partnerja še potrebujemo. Zelo velike napore vlagamo v to,« je še dodal.
