Družba Gradis skupina G, ki bo gradila parkirno hišo Kozolec II, Mestni občini Ljubljana in njenemu zasebnemu partnerju pri temu projektu Zilu inženiringu še vedno ni dala bančne garancije za dobro izvedbo del, čeprav bi jo Gradis moral oddati v roku 15 dni po podpisu pogodbe, torej do 25. junija. Kdaj bo Gradis to storil in na kateri banki bo pridobil garancijo, smo vprašali tudi direktorja družbe Uroša Ogrina, ki pa ni odgovoril na naše vprašanje.
V Zilu inženiringu so povedali, da garancijo pričakujejo v kratkem. Pojasnili so, da sta se »glede na težke razmere v slovenskem gospodarstvu soinvestitorja (občina in Zil, op. a.) odločila, da bosta malo počakala na predložitev garancije«.
Pravni strokovnjak Aleksij Mužina konkretne zadeve ni želel komentirati, ker je ne pozna. Je pa pojasnil, da načeloma velja, da dokler gradbinec ne priloži zahtevane bančne garancije, občina kot skrbnik javnega interesa ni dolžna izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti. Povedal je še, da tovrstne pogodbe navadno predvidijo tudi pravne posledice, če izbrana družba ne pridobi bančne garancije. Tudi v Zilu so dejali, da je garancija odložilni pogoj v tej pogodbi, kar pomeni, da začne veljati šele z dnem, ko Gradis dostavi ustrezen dokument.
Če Gradisu ne bo uspelo pridobiti garancije, lahko občina in Zil izjavita, da pogodba zaradi neizpolnjenega pogoja ni več veljavna in brez posledic odstopita od nje. V tem primeru bosta soinvestitorja morala poiskati drugega gradbinca.
Gradisovo poročilo: Težko pridobivamo garancije
Ker se je Gradis prijavil tudi na razpis mestnega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanjske soseske Polje III in bi moral tudi k tej ponudbi priložiti bančno garancijo, smo Ogrina vprašali, čigavo garancijo so dali k tej prijavi. Vendar tudi tega odgovora nismo prejeli.
Čeprav je Ogrin skoparil z odgovori na naša vprašanja, smo pomembne informacije našli v poročilu o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja po zaključku prisilne poravnave Gradisa, pod katero se je podpisal ravno Ogrin. V poročilu je namreč zapisano, da Gradis težko pridobiva bančne garancije velike vrednosti za posle na javnih naročilih.
To niti ni presenetljivo, če upoštevamo, da so se z Gradisom posredno prek Grepa opekle Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Banka Celje, Factor banka, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor in SID banka. Te banke namreč sestavljajo konzorcij, ki je Grepu odobril 115-milijonski kredit za gradnjo nakupovalnega centra pod športnim centrom v Stožicah, ki že več kot dve leti stoji nedokončan. Spomnimo, banke so Grepu izplačale 100 milijonov evrov, zadnji obrok kredita pa so zadržale in od takrat preučujejo, kaj naj storijo s to nasedlo investicijo.
Gradisov partner Energoplan v manj rožnati situaciji
Lastnik Energoplana, ki je skupaj z Gradisom ustanovil Grep, ne skriva, da ga pri poslovanju precej ovira nedokončani posel v Stožicah. Zlatko Sraka je pojasnil, da si morebitni poslovni partnerji ne upajo sodelovati z Energoplanom, ker jih skrbi, da bi stečaj Grepa s seboj potegnil še obe družbi ustanoviteljici. Sraka je potarnal, da težko pridobivajo bančne garancije, kar jim onemogoča prijavljanje na javne razpise. Spomnimo, tako kot Gradis je tudi Energoplan lansko leto šel skozi postopek prisilne poravnave.
Tudi recimo družba Lesnina inženiring, ki je lansko leto prav tako zaključila postopek prisilne poravnave in mora zdaj (enako kot Gradis in Energoplan) izpolnjevati v prisilni poravnavi naložene ji ukrepe, v svojih poročilih navaja, da ima težave s pridobivanjem bančnih garancij. Ravno zato se Lesnina inženiring samostojno ne more prijavljati na javne razpise, temveč lahko na njih sodeluje zgolj v partnerstvu z drugimi družbami ali kot podizvajalka, je razbrati iz poročila Lesnine za drugo trimesečje letošnjega leta.
S podobnim problemom se je Gradis zagotovo srečal vsaj enkrat, saj se je za posel čiščenja odpadnih voda na območju Ljubljane, ki je vreden nekaj manj kot 30 milijonov evrov, prijavil skupaj z družbo Javna razsvetljava, ki se sicer ukvarja s postavljanjem in vzdrževanjem javne razsvetljave, vzdrževanjem semaforskih sistemov, postavljanjem cestnih zapor in zarisovanjem talnih označb. Glede na vrednost posla ni presenetljivo, da je ravno Javna razsvetljava kot vodilni ponudnik tega dvojca po podatkih mestne službe za javna naročila pridobila garancijo Banke Celje. Gradis namreč tako visoke garancije po vsej verjetnosti sam ne bi dobil.
Podizvajalce v Tehnološkem parku je bilo strah
Ravno zaradi precejšnjih težav, s katerimi se srečujeta Lesnina inženiring in Energoplan, je toliko bolj presenetljivo, da se Gradis kljub temu pogumno prijavlja na javne razpise. Ko smo na Gradisu vprašali, ali nima podobnih težav kot denimo Energoplan, saj nad obema zlovešče visi nerešena situacija v Stožicah, so iz družbe sporočili, da so odgovori na naša vprašanja poslovne in zaupne narave.
Gradis skupina G sicer trenutno ne čaka brezdelno na posle, temveč s svojimi podizvajalci gradi novo stavbo Tehnološkega parka Ljubljana, čigar največja lastnica je občina. A tudi pri temu poslu ni šlo povsem gladko. Letno poročilo Tehnološkega parka namreč navaja, da je morala družba v letu 2012 prevzeti poravnavanje obveznosti do Gradisovih podizvajalcev in naročanje materiala za gradnjo neposredno pri dobaviteljih. To so storili iz več razlogov, in sicer ker so se bali morebitnega stečaja Gradisa, nepravočasnega dokončanja gradnje in velikega pritiska Gradisovih podizvajalcev, ki jih je bilo strah, da ne bodo poplačani za svoje delo. Gradis se je pred meseci prijavil tudi na občinski razpis za prenovo hale Tivoli, a na pogajanjih ni ponudil najnižje cene.
