Ižanska prazgodovinska kolišča, ki so bila pred tremi leti skupaj s kolišči iz preostalega alpskega sveta vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, je na prvi delovni dan v novem letu vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da so s sprejetjem odloka povezali varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot, za upravljalca pa je bil določen Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.
Muzej na prostem za zdaj pobožna želja
Spomeniško območje prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju, ki jih arheologi raziskujejo že od leta 1875, so izjemen materialni vir o načinu življenja prvih poljedelcev in živinorejcev v tem delu Evrope, pričajo pa tudi o kulturni raznolikosti in medsebojnih vplivih obalpskega prostora. Razglasitev kolišč za kulturni spomenik državnega pomena je pomembna zaradi formalnega prepoznanja kolišč kot nacionalno pomembne kulturne dediščine, pravijo na ministrstvu, hkrati pa varuje spomeniško območje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Zakaj so morala biti ižanska kolišča najprej razglašena za Unescovo dediščino, šele nato pa jih je kot kulturni spomenik prepoznala tudi država, na ministrstvu niso znali pojasniti, a glavni problem je, da tudi tri leta po vpisu na seznam Unescove dediščine obiskovalci na zaščitenem območju nimajo kaj videti.
»Ideja je, da se rekonstruira kolišča v naravni velikosti kot muzej na prostem. Postavile naj bi se replike naselbin z zanimivi predstavitvami, kar pripravljamo skupaj stroko. Lansko pomlad smo potrdili nov prostorski red, v katerem smo označili tudi lokacije za muzej,« je povedal župan občine Ig Janez Cimperman.
A kdaj se bo vse to realiziralo, nihče ne ve. Po besedah Cimpermana trenutno na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov teče postopek menjave zemljišč, na katerih naj bi občina uredila muzej. »Upam, da bo postopek končan do sredine tega leta, čeprav se nekaj komplicira. Ker gre za stavbna zemljišča, hočejo na skladu v nasprotju s prvotnim dogovorom v zameno več zemlje. A to je tako pomembna stvar, da bi morala reagirati država,« je prepričan Cimperman, ki se za izvedbo muzeja na prostem nadeja tudi evropskega denarja.
Denar bo treba iskati tudi pri zasebnikih
Direktorica Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje Barbara Zupanc pravi, da podpirajo zamisel občine Ig o postavitvi muzeja na prostem, vendar je treba paziti, poudarja, da iz vsega skupaj ne bo nastal Disneyland. »To je velik izziv za stroko, saj mora biti predstavitev atraktivna za obiskovalce, hkrati pa strokovno dosledna. Upoštevati je treba tudi, da bo muzej postavljen na zelo dragocenem in občutljivem območju narave,« opozarja Zupančeva.
A po njenih besedah bo pot do bolj otipljive predstavitve življenja naših koliščarskih prednikov še zelo dolga, saj doslej na tem področju, razen govorjenja, ni bilo nič narejenega. »Stroka, povezana v zgodbo s kolišči, se mora uskladiti, na podlagi enotne zamisli bo morala občina sprejeti podrobni prostorski načrt, šele nato pa se bo lahko iskalo denar,« meni Zupančeva.
Tega pa v Sloveniji ni, poudarja naša sogovornica. »Če bo vpletena stroka soglasna, potem se s projektno nalogo ne bo težko prijaviti na razpis za sredstva EU, vendar bo moral zraven pristopiti tudi kakšen zasebnik, ki bo že v startu začel vlagati v projekt, saj država tam ne bo prodajala tortic,« je slikovita naša sogovornica, ki poudarja, da je prvenstvena naloga upravljalca skrb za zaščito, šele v drugi fazi pa promocija.