Od leta 2010, ko je evropska komisija prvič podelila nagrado zelena prestolnica Evrope Stockholmu, se je za ta naslov potegovalo 46 različnih mest iz 22 držav, med njimi tudi slovenska prestolnica Ljubljana. »Cilj natečaja je, da bi mesta naredili prijetnejša za življenje in delo,« je ob začetku letošnjega tekmovanja zapisal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Kakšne pa naj bi bile odlike mesta, ki si zasluži ta naslov? Zelena prestolnica mora biti napredna v okolju prijaznemu mestnemu življenju, mora si prizadevati za trajnostni razvoj in biti vzor drugim mestom ter jih spodbujati, da prevzamejo njene dobre prakse.
Pa ima naša Ljubljana vse to? V predizboru je že premagala štiri prijavljena mesta, in sicer irski Dublin, poljski Bydgoszcz, litovski Kaunas ter turško Kutahyo, medtem ko je več kot polovica anketirancev na Dnevnikovi spletni strani glasovala, da si Ljubljana tega naslova ne zasluži. Za mnenje smo povprašali še nekaj neprofitnih okoljskih institucij.
Potrebnega bo še veliko dela
»Morda bi se namesto vprašanja, ali si Ljubljana že zasluži ta naziv, raje vprašali, ali bi z zelenim nazivom Ljubljana postala bolj zelena?« razmišlja Vida Ogorelec, direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. Opozarja, da absolutne zelene ni, so le različni odtenki, predvsem pa gre pri tem za proces. Marsikaj lahko Ljubljana pokaže že danes, pravi, marsikaj pa bi bilo lahko veliko bolj zeleno – od kakovosti zraka do bolj ambicioznega sistema ravnanja z odpadki, brez sežigalnice. V Društvu za sonaraven razvoj Focus dodajajo, da kljub številnim premikom ostaja velik problem mesta promet. »Treba je izboljšati javni potniški promet, da bo zadostil potrebam po mobilnosti znotraj mesta. Velik potencial za ozelenitev mesta je tudi na področju energije, kjer bi bilo treba pristopiti k energetski sanaciji stavb in rabi obnovljivih virov,« še komentirajo.
Trud ljubljanske mestne občine na okoljevarstvenem področju opažajo tudi Ekologi brez meja. Najprej izpostavljajo ločeno zbiranje odpadkov, ugotavljajo pa tudi, da se izboljšuje stanje divjih odlagališč v Ljubljani in okolici. »Kot primer dobre prakse lahko omenimo Park Črnuče, ki bo nastal na območju, ki je bilo še pred nekaj leti eno najbolj onesnaženih v Sloveniji,« navajajo in si želijo še več podobnih primerov. Hvalijo še načrte o ustanovitvi centra ponovne uporabe, kjer naj bi s popravilom in prodajo zavrženih izdelkov ustvarjati nova zelena delovna mesta, a hkrati ne morejo mimo slabe kakovosti zraka v Ljubljani. Opozarjajo še na negativen učinek načrtovane sežigalnice odpadkov.
Okoljevarstveniki so še enotni, da bi zmaga Ljubljane okrepila prizadevanja za čistejše in bolj zdravo okolje v mestu in njegovi okolici. »Zeleni naziv bi Ljubljano in Ljubljančane spodbudil, navdihnil in opogumil, da bi predvsem sami sebi, bolj kot Evropi, dokazali, da si ga zaslužimo,« je prepričana Ogorelčeva. Ob tem Ekologi brez meja poudarjajo, da je zdaj čas, da se urejeno podobo mesta iz centra preseli tudi v druge predele Ljubljane.
Velik uspeh že uvrstitev v finale
S čim pa se bo jutri predstavila slovenska prestolnica? Mednarodna strokovna žirija bo štiri finalna mesta ocenjevala na podlagi kazalnikov na dvanajstih področjih – od prispevka h globalnim klimatskim spremembam, prevoza, kakovosti zraka, hrupa do porabe vode, ravnanja z odpadki in ekoloških inovacij. »Pri vsakem od teh kriterijev smo v Ljubljani v preteklih letih že izvedli oziroma še izvajamo aktivnosti in projekte,« odgovarjajo z Mestne občine Ljubljana ter hkrati priznavajo, da nedvomno povsod obstajajo možnosti za izboljšanje.
V Bruslju bodo naprej predstavili obnovo nabrežij Ljubljanice, za kar so že dobili pomembno nagrado, nato pa se bodo pohvalili še s sistemom izposoje koles Bicikelj, s sodelovanjem v evropskem projektu Civitas Elan ter aktivnostmi za ohranitev kakovosti pitne vode, s sodobno infrastrukturo za ravnanje z odpadki, zavarovanjem Ljubljanskega barja, s Potjo spominov in tovarištva in tako dalje. Zmagovalec bo znan 14. junija.
