Konec tega tedna se izteče enoletna državna zaščita Vodnikovega, Ciril-Metodovega in Krekovega trga kot kulturnega spomenika. Omenjeni odlok o razglasitvi najdišča za spomenik lokalnega pomena pa so svetniki danes potrdili s 27 glasovi za in 11 proti.
Pomemben vir za razumevanje zgodovine Ljubljane
Odlok med drugim določa, da je arheološko najdišče kot celota pomemben vir za razumevanje zgodovine Ljubljane in da ima velik potencial za nazorno predstavitev zgodovine poselitve in razvoja mesta. Po dosedanjih raziskavah ostalin se na najdišču nahaja del obrambnega sistema stare Ljubljane, kot so barbakan, Kloštrska vrata in obzidje, ter del mestnega sakralnega predela, kot je tudi samostanska cerkev.
Varstveni režim, kot je določen v odloku, predvideva, da so posegi in dejavnosti na tem območju »dopustni, vendar se lahko načrtujejo in izvajajo, če se na osnovi šibko invazivnih arheoloških raziskav v obliki arheološkega testnega izkopa izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo oziroma prezentacijo na mestu«.
V svetniškem klubu NSi so z dopolnilom predlagali, da bi varstveni režim določal podreditev vseh posegov varovanju najdišča in njegove prezentacije na mestu. Kot je pojasnila Mojca Kucler Dolinar (NSi), tovrstni odloki ne morejo istočasno določati zaščite in sproščati gradnje. Tudi po mnenju Anžeta Logarja (SDS) je nenavadno, da »branimo spoštovanje kulturne dediščine, hkrati pa dajemo zeleno luč za gradnjo«.
Borba za garažo
Dopolnilo, po katerem bi se v odlok vpisalo, da se vsa arheološka dediščina »ohranja na mestu v nespremenjeni obliki kot enotni in nerazdružljiv organizem«, je predlagal tudi svetnik SDS Mirko Brnič Jager. A to prav tako kot dopolnilo NSi ni dobilo večinske podpore.
Na očitke nekaterih svetnikov, da se z odlokom opravičuje gradnja garažne hiše pod tržnico, ki je sicer načrtovana več let, je svetnik Slavko Slak (LDS) odgovoril, da ne vidi razloga za dvom v iskrenost tistih, ki predlog podpirajo. »Vsa ljubljanska javnost ve, da gre tu za borbo za garažo pod ljubljansko tržnico,« pa je poudaril svetnik Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije). Po njegovem mnenju bi morali opraviti javno razpravo o tem predlogu, Brnič Jager pa je predlagal referendum, s katerim bi ugotovili, kakšen je javni interes.
