Bralka nas je opozorila, da je morala zaradi »poletnega delovnega časa« ambulante za plastično rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo, ki na Polikliniki od konca junija do konca avgusta dela samo v dopoldanskem času, na pregled čakati veliko dlje, kot bi sicer – in to v neznosni vročini. Kot smo nato izvedeli v pogovoru s čakajočimi pred ambulanto, se čakanje za bolnike, ki niso naročeni, tudi sicer, ko ni dopustov, lahko raztegne na več ur. »Pa tudi če si naročen, lahko čakaš poldrugo uro,« je povedala noseča Sanja, ki je na pregled pripeljala očeta. Samo čakanje konec koncev niti ne bi bilo takšen problem, če bi bile temperature v čakalnici bolj znosne. Zrak namreč hladita zgolj ventilatorja nad prehodnimi vrati.
Še večja gneča je bila v sredo opoldne na ortopediji. »Čakamo že od 8. ure zjutraj,« je potarnala Kristina, ki je pripeljala mamo na pregled. »Mama je imela že prej težave s hrbtenico, potem pa se ji je pred nekaj dnevi nenadoma močno poslabšalo. Pripeljali smo jo sem, a popoldne ambulanta ne dela, zato je morala na urgenco. Tam pa seveda najprej poskrbijo za tiste najbolj nujne, zato smo morali čakati dobrih pet ur. V gneči in vročini.« V primerjavi s tem se ji štiriurno čakanje pri ortopedu ni zdelo tako grozno. »Kljub temu ne vem, če je to normalno. Zdravniki so očitno na dopustih,« je še pripomnila.
Upočasnjene specialistične ambulante
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana medtem zagotavljajo, da je za vse paciente, ki potrebujejo oskrbo, ustrezno poskrbljeno, ne glede na dopuste. »V času dopustov vodje posameznih enot oziroma predstojniki kliničnih oddelkov v vseh klinikah in na vseh lokacijah zagotovijo, da delo poteka nemoteno. Dopust zdravstvenih delavcev je vedno odobren vnaprej, nadomeščanje pa zagotovljeno,« zagotavljajo v ljubljanskem UKC. Res pa je, dodajajo, da čez poletje izvajajo manj načrtovanih dejavnosti, torej nenujne diagnostike in nenujnih operativnih posegov.
Medtem ko si določene klinike tako ne morejo privoščiti zmanjšanja dejavnosti, denimo klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je delo v specialističnih ambulantah za nenujne paciente nekoliko zmanjšano. Ponekod, kjer lahko načrtujejo sprejeme, so določeni deli oddelkov ali ambulant zaprti tudi zato, da v tem času, ko je tudi osebje na dopustu, izvedejo »generalna čiščenja, beljenje prostorov ali večja adaptacijska dela«. »Torej ne gre za nenačrtovano odpovedovanje pregledov in hospitalizacij, ampak za načrtovan in voden proces,« zagotavljajo na UKC.
Urgentna dejavnost po zagotovilih pristojnih poteka nemoteno, torej 24 ur na dan. »Seveda pa vse paciente prosimo za razumevanje, če čakajo dlje, kot so pričakovali. Uveden je namreč sistem triažiranja, kar pomeni, da imajo najnujnejši bolniki prednost pred tistimi, ki z vidika stroke niso tako nujni.«
Prihodnje poletje (vsaj ponekod) bolj znosno
Kar zadeva vročino, na UKC pojasnjujejo, da »z obstoječimi viri hladu omogočajo hlajenje operacijskih sob, diagnostike, lekarne, sterilizacije, kuhinje, v večji meri pa tudi bolniških sob v glavni zgradbi«. Najbolj ustrezno so hlajene novogradnje, ki imajo praviloma klimatizirane vse prostore. Po drugi strani so razmere najbolj problematične v starih stavbah, ki nimajo izvedenega hlajenja v običajnih bolniških sobah, klimatizirani so le prostori v operacijskih dvoranah in intenzivnih terapijah.
V glavni stavbi so v začetku julija sicer namestili nov hladilni agregat, vendar pa bo optimalno hlajenje možno, ko bodo zamenjani vsi stari agregati. To pa bo po besedah predstavnikov UKC Ljubljana mogoče šele po koncu hladilne sezone, torej oktobra ali novembra.
Če bi želeli ustrezno poskrbeti za hlajenje v vseh stavbah, bi potrebovali več milijonov evrov, še dodajajo na UKC. V starih zgradbah je hlajenje najbolj obremenjenih prostorov namreč rešeno z lokalnimi hladilnimi sistemi, ki za bolnišnico gotovo niso ustrezna rešitev, ampak – če že – izhod v sili. Letos naj bi investirali v hladilne sisteme v bolniških sobah na ortopedski kliniki, v južnem delu klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter v zahodnem delu kliničnega oddelka za gastroenterologijo, v načrtu pa je tudi hlajenje na dializi.
Za petino bolj obiskana urgenca zdravstvenega doma
Vročinski valovi so sicer najbolj težavni za srčne, pljučne, onkološke in psihiatrične bolnike, predvsem tiste starejše. V Zdravstvenem domu Ljubljana pravijo, da se je iskanje urgentne pomoči v obdobju zadnjega vročinskega udara povečalo kar za petino.
Med tistimi, ki so urgenco v zadnjem času obiskovali še pogosteje kot sicer, je tudi 77-letna Neža, ki trpi za hudo aritmijo. »Moje stanovanje se, čeprav imam vse rolete spuščene, tako segreje, da se bojim za svoje zdravje,« je pripovedovala na klopi pred polikliniko, kamor se pride skoraj vsak dan nekoliko ohladit in pomirit svoje skrbi. Če bi se ji kaj zgodilo, bi bil namreč zdravnik blizu. »Sin me heca, da hodim na 'šiht'. Tukaj me že vsi poznajo po imenu.« Na urgenci je bila že 115-krat. »Bistveno hladneje je kot pri meni doma.«
