V nekaterih primerih izvirnih posnetkov ni bilo mogoče uporabiti, ker so slabi ali pa so bili za film neuporabni. Pela sem predvsem v prizorih, kjer je bilo treba peti drugače od običajne interpretacije, na primer, ko je Piafova bolna in na odru omedli, ali v bolnišnici ali pa ko poje po ulici. Te prizore smo morali ustvariti. Z glavno igralko Marion Cotillard sva kombinirali njeno igro in moj glas, iskali smo ustrezno intonacijo, napetost in tisto posebno, za Edith Piaf tako značilno izgovarjavo. Delo je potekalo v tonskem studiu, v pomoč pa nama je bil le scenarij, saj film takrat še ni bil posnet. To je bilo izredno zanimivo delo, od mene je zahtevalo pevsko in igralsko znanje, morala sem vedeti in razumeti, kaj bo kasneje počela Marion pred kamero.
Vas je uspeh tega filma postavil na zemljevid »dežele Piaf« ali ste bili tam že prej, le da bolj neopaženi?Ta uspeh filma je bil vsekakor zame zelo pomemben. Kot pevka in igralka sem nastopala tako v operetah, predvsem v Bizetovih in Offenbachovih, kot v gledališču, pela pa sem tudi pesmi Edith Piaf, a predvsem na območju južne Francije. Preboj v filmu pa mi je omogočil velik skok naprej, najprej v Pariz in potem po vsem svetu.
A do te glasovne vloge ste prišli po smešnem naključju, kajne?Res je, to je bilo eno tistih srečnih naključij, ki delajo življenje lepo. Šla sem mimo neke knjigarne in videla, da Ginou Richer, dolgoletna asistentka Edith Piaf, v njej predstavlja knjigo svojih spominov na njuno skupno obdobje. Ker sem ravno pripravljala predstavo šansonov Edith Piaf, sem vstopila, da bi kupila knjigo in tako o pevki dobila še več informacij. Ob tem sem gospe Richerjevi omenila, kaj pripravljam, in prosila me je, naj kaj zapojem.
Kar tam, v knjigarni?Ja! (Smeh.) Pred obiskovalci predstavitve. In sem zapela. In potem me je prosila za še eno pesem. Po koncu mi je dala vizitko in me prosila, da ji sporočim, ko bo predstava na odru. Res jo je prišla gledat in tako se je začelo najino zelo prijateljsko razmerje, ki sem ga bila izredno vesela, gospa je starejša in na neki način se mi je skozi njena pripovedovanja zazdelo, da imam pred seboj Edith Piaf. Nekega dne mi je povedala, da odhaja v Pariz, prosili so za mnenje o scenariju Olivierja Dahana, ki je nameraval posneti film La Môme. Pri tem ni povsem dobro razumela, kaj pravzaprav hočejo od nje, omenjala je iskanje glasu, ki bi odpel izmišljene prizore. In tako jim je dala moje podatke, sledila je avdicija in bila sem izbrana. Delati smo začeli takoj, saj je film ravno zato, ker niso našli ustreznega glasu, že hudo zamujal.
Lepa zgodba, prav v duhu Edith Piaf.Res je, mešanica usode in sreče. Zame pa izjemna priložnost.
V vaših koncertnih interpretacijah Edith Piaf na youtubu sem zaznala kanček tiste čistosti glasu, ki je značilna za šolane pevke, za opere. To je bilo treba za film verjetno povsem opustiti?Vsekakor, za film sem morala pozabiti vse, kar sem se naučila na konservatoriju, kjer sem študirala petje in igro, morala sem tudi kričati, v prizoru na cesti; šlo je res za to, da se povsem prilagodim potrebam filma. Ko pa nastopam s svojo predstavo, to ni več isto, tukaj seveda uporabljam drugačno, šolano pevsko tehniko, in to se verjetno res opazi. Piafova je svojo pevsko tehniko v veliki meri izumila sama, četudi se je kasneje tudi sama zelo zagreto učila in jo izboljševala. Veliko sem jo proučevala, tudi tisto njeno posebno resonanco, a moje petje njenih pesmi je verjetno nekje na sredini, med njo in mano.
Kako se počutite, ko interpretirate ali celo imitirate nekoga tako slavnega in predvsem nekoga, ki velja za tako posebnega, neposnemljivega, mitskega? Vas ni bilo strah izgube umetniškega iskanja izvirnosti?Sama sploh nimam občutka, da bi posnemala Piafovo, že od malega sem pela na tak način, in ko sem prišla na konservatorij, so mi rekli: imate zelo resno težavo, vaš glas je podoben tistemu Edith Piaf! (Smeh.)
Je mogoče, da ste bili nevede »impregnirani« z njenim glasom, tako kot celotna Francija in velik del sveta?Z dvanajstimi leti sem res odkrila plošče, ki jih je ljubeče hranila moja mama, in njen glas me je očaral, ves čas sem prepevala njene pesmi. Na sprejemnem izpitu na konservatoriju pa mi je profesor rekel: »Imate lep glas, a Piafovo bo treba izgnati, vse boste morali spremeniti.« In res sem se trudila razviti svoj lirični glas. Pela sem v glasbenih komedijah, a Edith Piaf mi je na neki način nenehno sledila. Čim sem kje zapela kakšen njen šanson, so me ljudje spraševali, zakaj jih ne pojem pogosteje, ko pa mi tako ležijo, sama pa tega nisem hotela ravno iz razloga, ki ga navajate, hotela sem najti lastno izvirnost. Prelomna točka je bila nato moje sodelovanje v filmu, odtlej počnem le to, za kaj drugega zdaj tudi nimam časa, bom pa gotovo kdaj kasneje počela še kaj drugega. Za zdaj sem zelo zadovoljna, v predstavi Edith – The Show je veliko mene, pojem čisto naravno in pravzaprav ne vem, kako se imitira Edith Piaf. (Smeh.) Včasih vidim imitatorje, a sama ne vem, kako se to naredi, eno pesem ali dve, to še gre, a cel večer… Ne, to ni možno.
Kaj pa očitki o komercializaciji nečesa minulega, izjemnega, predvsem v Franciji, kjer je naklonjenost in občutljivost do Edith Piaf največja?Doslej še nisem imela negativnih kritik, ljudje mi po koncertu večkrat rečejo, da so pričakovali Edith Piaf, a so dobili Jil Aigrot v Edith Piaf. In to razumem kot poklon, še posebej če mi starejši ljudje povedo, da so Edith Piaf slišali tudi v živo pred šestdesetimi leti, njihovi otroci pa dodajo: Mi pa nocoj. Vsi pa koncert dojemajo zelo čustveno in ravno zato poskušam svoje delo opraviti povsem iskreno, na celi črti, od pisanja scenarija do režije in izvedbe.
Kaj nam bo torej prinesla predstava Edith – The Show?Lani je bila 50. obletnica smrti Edith Piaf, prihodnje leto bo stoletnica njenega rojstva, tako da je spomin nanjo nekako v zraku, a predstava je seveda starejša. Uprizoritev ponuja sprehod čez celotno ustvarjanje Piafove, od začetkov na ulici do slavnih šansonov poznega obdobja. Petje spremljajo projekcije fotografij iz njenega življenja, tudi še neznane, in fotografije njenega časa. Glasba in vizualni elementi skušajo čim bolj obuditi to izjemno pevko in njen čas.
