V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je v četrtek odprla vrata razstava Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki obiskovalcem prvič na enem mestu predstavi zapuščino slovenskih raziskovalcev Afrike v 19. stoletju. V Narodnem muzeju pravijo, da razstavni projekt obenem opozarja na premalo znano dejstvo, da so bili tudi slovenski raziskovalci uspešni in so se lahko postavljali ob bok drugim svetovno znanim egiptologom.
»Razstava je časovno umeščena v 19. stoletje, njena osnova pa so tri osebnosti iz takratnega časa – trije vrli Kranjci Anton Lavrin, Ignacij Knoblehar in Jožef Švegel, ki so službovali v Egiptu in še globlje v Afriki, v Sudanu. Dva sta bila avstrijska diplomata, eden pa je bil misijonar,« je pojasnil soavtor razstave Tomislav Kajfež, ki je postavitev pripravil skupaj z Markom Frelihom in Miranom Pflaumom. Dejal je, da so si vsi trije ustvarili visok položaj v družbi, a ob tem niso nikoli pozabili na domovino. V takratni deželni muzej so iz Egipta in Sudana pošiljali različne predmete, ki so bili eni prvih eksponatov v Evropi z območja južnega Sudana.
Edina človeška mumija pri nas
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je poudarila, da je pomemben vidik razstave tudi povezovanje med različnimi institucijami, saj postavitev ponuja na ogled enotno zbirko predmetov, ki so bili doslej razpršeni med več muzejev; največ eksponatov je bilo v njihovi hiši in v Etnografskem muzeju Slovenije. Sicer pa so samo postavitev navdihnile podobe iz knjige Slike z Orienta, v kateri je Jakob Šašel opisal svoje spomine na Afriko; barvne ilustracije so zaživele v obliki razstavnih kulis in tako še okrepile potovanje v drugi čas in prostor. Omenjeno knjigo so na dan odprtja prepeljali iz mestnega muzeja v Karlovcu v Ljubljano in jo postavili v razstavno vitrino na Metelkovi.
Med razstavljenimi predmeti je po skoraj stoletju spet na ogled tudi egipčanska zbirka nekdanjega Kranjskega deželnega muzeja, katere del je egipčanska mumija Amonovega svečenika A-keswy-te; ta je ob svojem nekdanjem prihodu v Ljubljano – skupaj z nagačenim krokodilom – vzbudila veliko zanimanja javnosti. Mumija svečenika, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, je edina človeška egipčanska mumija pri nas in predstavlja enega ključnih eksponatov razstave, na ogled pa je tudi živalska mumija svetega ibisa.
Posebno odprtje za otroke
Novost, ki so jo pripravili v Narodnem muzeju Slovenije, pa je prav posebno odprtje razstave za otroke oziroma družine, ki bo danes ob 11. uri: med drugim bodo na njej predstavili tudi knjižico iz zbirke Živa iz muzeja z naslovom Živa in skrivnost mumije. »Pri pripravi take knjige obstaja velika odgovornost, saj nagovarjaš najmlajše in jih seznanjaš z zapuščino, ki jo ohranjajo muzeji. Zato se priprav lotimo zelo resno in v sodelovanju z muzejskimi kustosi,« je pojasnil njen avtor Žiga X. Gombač. Živa, ki otrokom razlaga, kako »kul« so pravzaprav muzeji, se bo tokrat podala na dogodivščino v Egipt, obenem pa bo najmlajše spremljala tudi v posebnem muzejskem katalogu, namenjenem prav njim.
Spremljevalni program razstave, ki bo na ogled do 31. decembra letos, bo obsegal vodene oglede z avtorji razstave, brezplačna predavanja vsak prvi torek v mesecu, jesenske delavnice fajumskih portretov in egipčansko obarvane družinske sobote (vsako zadnjo soboto v mesecu).
