Slehernik se ob obisku muzeja, galerije ali gledališča večinoma ne izogne plačilu vstopnine, vendar pa so okoliščine in priložnosti, ko je to mogoče. Najbolj običajen način, kako do kulturne ponudbe priti brezplačno, so obiski muzejev in gledališč ob dnevih, ko ti z namenom popularizacije svoje dejavnosti svoja vrata odprejo brezplačno. Tako je tudi na današnji dan oziroma večer, ko poteka Poletna muzejska noč in se lahko v muzej ali galerijo odpravimo v nekoliko neobičajnih večernih urah. Brezplačni so še ogledi stalnih razstav državnih muzejev vsako prvo nedeljo v mesecu, ogledi na slovenski kulturni praznik, sredi maja, ko je svetovni dan muzejev, in v začetku decembra na Ta veseli dan kulture. Brezplačno si je razstave mogoče ogledati tudi v okviru odprtij novih razstav in posebnih dogodkov.
Obisk ob dnevih odprtih vrat se konstantno povečuje. Celoten obisk se je v letu 2012 glede na leto prej povečal za 27 odstotkov. Iz več muzejev poročajo, da njihov obisk narašča prav po zaslugi dni odprtih vrat. Vsekakor pomaga dobro medijsko pokritje in oglaševanje tovrstnih akcij, svojo vlogo pa igrajo tudi krizne razmere. Iz Narodne galerije denimo poročajo, da so ob »brezplačnih dnevih« najpogostejši družinski obiski, ki kažejo na racionalizacijo družinskih proračunov. Ker brezplačen model očitno deluje in ker pomeni večjo dostopnost kulture, predvsem za socialno šibkejše, se zastavlja vprašanje, ali ne bi bila morda smiselna kar ukinitev vstopnine.
Britanci unovčili svoj potencial
Prost vstop v posamezne najpomembnejše muzeje poznajo povsod po Evropi in svetu – bodisi v obliki brezplačnih dni bodisi v obliki možnosti brezplačnega ogleda zgolj muzejske stalne zbirke. Specifičen je primer Velike Britanije. Leta 1980 je več kot polovica britanskih muzejev pod pritiski vlade Margaret Thatcher uvedla vstopnine, v naslednjih 15 letih pa so nato beležili nadvse zanimivo statistiko, ko se je v muzejih brez vstopnine obisk povečeval, v muzejih z vstopnino pa opazno zmanjševal. Leta 1997 so vstopnine za ogled stalnih zbirk spet opustili ter že v prvem letu zabeležili znatno povečanje števila obiskovalcev. V zadnjih desetih letih je poraslo za 158 odstotkov, kot lahko beremo v poročilu na temo brezplačnih vstopnic, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo. Britancem se ekonomski račun več kot izide: za en funt državne subvencije muzeji zagotavljajo 3,5 funta širše gospodarske rasti.
Seveda gre pri Veliki Britaniji za eno najbolj turistično obleganih držav z izjemnimi muzejskimi zbirkami, ki si jih na leto ogleda okoli 40 milijonov ljudi. Če največjo skupino obiskovalcev londonskih muzejev predstavljajo turisti, velja upoštevati, da slednji predstavljajo le manjši delež obiskovalcev slovenskih muzejev. Bi zgled kljub temu bilo vredno upoštevati v slovenski muzejski politiki? Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, dr. Uroš Grilc pravi, da je britanska praksa ena od pozitivnih praks, ki bi jo bilo vredno preučiti in morda v prihodnosti iskati možnosti, kako jo uporabiti tudi v našem sistemu muzejske javne službe. Trenutno pa sredstev, s katerimi bi muzejem pokrili izpad dohodka, v državnem proračunu ni, odgovarja na naše poizvedovanje.
Brez dodatnega denarja ne gre
Prihodki od vstopnin predstavljajo dragocen vir dohodka za izvajanje dejavnosti, zato so direktorji javnih zavodov enotnega mnenja, da brez finančne kompenzacije odprava vstopnin ni mogoča. Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki pravi, da je odstotek, ki ga zaslužijo sami, sicer majhen, a za zavod zelo pomemben, saj z njim pokrijejo izredne nepredvidene stroške vzdrževanja, manjših investicij ali pa odkupijo umetnino, ki se je na trgu pojavila po oddaji letnega načrta.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin meni, da je treba upoštevati tudi, da so muzeji v zadnjem obdobju soočeni z vsakoletnimi zmanjšanji javnih sredstev. Po njegovem bi bil brezplačen obisk smiseln za oglede stalnih postavitev, ne pa za začasne razstave, ki so predmet posebnih projektov in niso brezplačne niti v tujini. Direktor MGML, kjer si je leta 2012 razstave brezplačno ogledalo skoraj 60 odstotkov obiskovalcev, meni še, da bi bilo treba temeljito preučiti in narediti projekcijo, za koliko bi se obisk ob ukinitvi vstopnine dejansko povečal, da ne bi uvajali dostopnosti zgolj zaradi kulturnopolitične všečnosti.
Tinka H. Selič iz Narodnega muzeja Slovenije pravi, da bi morebitno odločitev, da se vstopnina v muzeje odpravi, v njihovem muzeju pozdravili. »To bi pomenilo, da bi bile nacionalne zbirke še bolj dostopne ljudem in s takim korakom bi svoje poslanstvo lahko še bolj izpolnjevali.« Pričakujejo, da bi ministrstvo, če bi se odločilo za tak korak, imelo tudi rešitev, kako zapolniti finančno vrzel. Podobno pravi direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije Breda Činč Juhant, ki izjavo tudi konkretizira z oceno, da bi potrebovali minimalno 50.000 evrov dodatnih sredstev, saj bi se povečali tudi stroški; ob povečanju obiska bi potrebovali denimo dodatne čuvaje.
Breme bi morala nositi država
Direktorica Umetnostne galerije MariborBreda Kolar Sluga je prepričana, da za izpad dohodka v primeru odprave vstopnin ne bi mogel biti odgovoren ustanovitelj, kadar je to občina, kot velja v njihovem primeru. Njen argument je, da bi bil ogled na voljo vsej javnosti, ne le prebivalcem regije. »Predvidevam, da bi obisk, če bi bil ogled brezplačen, še porastel, kar seveda govori v prid temu, da je, če proračun dovoljuje, premišljevanje v tej smeri zelo smiselno. Verjetno pa se je najbolj za bati, da muzejem ta pomemben vir zaslužka ne bi bil nadomeščen in bi bile možnosti delovanja v že tako zreduciranem financiranju še slabše.«
Zamisel je vsekakor uresničljiva, če bi ministrstvo muzeje prepoznalo kot eno svojih kulturnopolitičnih prioritet. Dejstvo je, da prihodki od prodaje vstopnic večinoma ne predstavljajo velikih deležev sredstev muzejev. Kljub temu je politična volja šibka, muzeji pa očitno nepripravljeni poiskati druge vire dohodkov (muzejske trgovine, sponzorji, evropska sredstva in tako dalje). Vse kaže, da bomo na svoj račun še naprej prihajali ob »zastonjkarskih« dnevih in nočeh, vsej gneči navkljub.
