Čeprav je operno-baletna hiša v rokah vršilca dolžnosti Petra Šotoška Štularja in se junija obeta ponovitev razveljavljenega razpisa za novega ravnatelja hiše, je Milivoj Šurbek prepričan, da Opera kljub vsemu deluje odlično. »Pohvalimo se lahko s polno hišo, dobivamo pisne in ustne pohvale obiskovalcev za progam, vodenje in kakovost,« je samozavesten umetniški vodja. Zato stavijo na kakovosten program, všečen obiskovalcem, ki je tudi pedagoško primeren, da lahko pevski glasovi rastejo, pri tem pa bodo vzgajali tudi nove poslušalce. Angažirali bodo v glavnem domače ustvarjalce, zaradi razpolovljenih financ za produkcijo pa so se z zunanjimi sodelavci, kolikor jih bo, dogovorili za polovične honorarje.

Štiri operne premiere

V prihodnji sezoni napovedujejo štiri operne premiere in si štejejo v čast, da jim jih je sploh uspelo obdržati. Marsikomu pa se ob tem toži po časih, ko je bilo premier še enkrat toliko in ko je bil nabor pestrejši in drznejši.

K odločitvi, da na spored uvrstijo Rigoletto Giuseppa Verdija, je bilo kar nekaj pripomb, priznava tudi Šurbek, vseeno so se odločili zanj, saj poslušalce vedno pritegne. To bo prva septembrska premiera, priložnost bo dobil obetavni Aljaž Farasin, ob njem pa bosta pela še Martina Zadro in Marko Kobal. Režiser in scenograf bo Detlef Soelter, ki je v ljubljanski hiši režiral že Nabucco, lani pa Monteverdijevega Orfeja v okviru treh umetniških akademij. Dirigiral bo Loris Voltolini.

Januarja smo bili sicer vajeni opernih spektaklov v Cankarjevem domu, tokrat bomo v tem terminu dobili opereto Netopir Johanna Straussa, izvedeno v matični hiši. Umetniški vodja zagotavlja, da s CD niso prekinili koprodukcijskega odnosa, temveč bodo operni spektakli odslej vsaki dve leti. Netopirja bo režiral Zvone Šedlbauer, dirigiral pa Igor Švara. Opereto nameravajo odpeti v slovenskem jeziku, kot je bila v tej operni hiši praksa nekoč, ko so v slovenščino prevajali vsa operna dela. Pozneje se je hiša priključila sodobnim trendom, da se opere pojejo v originalu, tokrat pa se očitno vračamo v preverjene okvire. »Netopir bo izveden v slovenščini, ker je to nujno za spremljanje opernega dogajanja in ker so duhoviti dialogi potem bolj razumljivi,« pojasnjuje svojo umetniško odločitev Šurbek.

Verdijev Ples v maskah bo na sporedu marca prihodnje leto, označujejo pa ga za najtehtnejše delo v prihajajoči sezoni. Režiral bo Vinko Möderndorfer, dirigiral Marko Gašperšič, scenograf pa bo Andrej Stražišar. Med solisti bodo Branko Robinšak, Rebeka Radovan in Monika Bohinec kot gostja, ki ta hip v Evropi velja za eno najboljših Ulrik (mezzosopranska vloga ciganke). Zadnja operna premiera bo maja, Seviljski brivec Gioacchina Rossinija. To opero so izbrali, ker naj bi vplivala na pevsko higieno, je zelo didaktična in je to Rossinijeva največkrat izvajana mojstrovina. Tudi to opero bodo peli v slovenščini, zato so mesta solistov rezervirana za domače pevce. Povabili so hrvaškega režiserja Krešimirja Dolenčića, ki je v ljubljanski hiši režiral že nekaj predstav, dirigentska palica pa bo znova v rokah Lorisa Voltolinija. Med ponovitvami iz prejšnjih sezon napovedujejo Veselo vdovo, Nabucco, La Boheme, Traviato in Gorenjskega slavčka.

Klasika na baletnem odru

Umetniški vodja Baleta Irek Mukhamedov je poudaril, da je njegova vizija ljubljanskega baletnega ansambla klasični balet s klasičnimi baletnimi postavitvami, ki je hkrati tudi balet 21. stoletja. »Zato sem se odločil, da na oder ponovno postavimo klasično baletno pravljico, Trnuljčico na glasbo Čajkovskega, saj sem prepričan, da klasična baletna tehnika oživlja plesalce, prebuja telesa in vitalnost,« pravi Mukhamedov. Tokrat se tudi sam postavlja pred koreografski izziv. Po koreografiji Mariusa Petipaja bo balet iz štirih dejanj priredil in skrajšal na dve dejanji, pri čemer obljublja, da bo angažiran celoten ansambel. Scenografijo bo ravno tako izdelal Andrej Stražišar, kostume pa ukrajinska umetnica Marija Levitska.

Naslednja premiera bo baletni večer del koreografov Fredericka Ashtona z naslovom Marguerite in Armand na glasbo Franza Liszta ter Yurija Possokhova z delom Klasična simfonija na glasbo Prokofjeva. Possokhov je ta hip rezidenčni koreograf v San Francisco Ballet, delo legendarnega Ashtona (drugo leto praznujemo 110. obletnico njegovega rojstva) pa bodo tokrat prvič predstavili v Ljubljani. Koreografijo, ki jo bo na ljubljanskem odru obnovil Mukhamedov, je ustvaril leta 1963 za Rudolfa Nurejeva in Margot Fonteyn, temelji pa na zgodbi A. Dumasa Dama s kamelijami, ki je navdahnila tudi Verdijevo Traviato. Med ponovitvami so napovedali balet za otroke Picko in Packo ter uspešnice iz prejšnjih sezon Romeo in Julija, Hrestač, Coppélia na Montmartru. Baletniki bodo sodelovali tudi v vseh opernih produkcijah. V želji, da pridobijo nove obiskovalce, v operno-baletni hiši poleg že uveljavljene abonmajske ponudbe uvajajo še dve novosti: Družinski abonma in abonma Premiere.