Elektronsko plesno skladbo Straight Into Love je napisala v nekaj dneh in z njo prepričala projektno ekipo nacionalke. Več kot dober razlog torej, da smo gospo Mancini na Dnevniku povabili na klepet. Zaupala nam je, da si je že od nekdaj želela živeti v Evropi. Zdaj že šest let živi v Sloveniji z možem, Američanom slovenskega rodu, in hčerko. Slovenijo je obiskovala že pred selitvijo, saj so se moževi starši po osamosvojitvi preselili nazaj v domovino.

Pred dvema letoma je Mancinijeva s pesmijo Ti si tisti sicer že nastopila na Emi, vendar je Slovenija takrat na tekmovanje poslala Majo Keuc. Letošnji nastop na evrovizijskem tekmovanju je zanjo zelo privlačna priložnost in kdo ve, morda lahko z ljubezensko pesmijo v angleščini poleti zelo visoko, »straight to the top«, bi dodali Američani.

Kaj bi rekli, zakaj je žirija letos izbrala prav vas?

Mislim, da so že prej vedeli zame – vedeli so, da sem pevka, aranžerka in tekstopiska. Da sem s svojimi mednarodnimi izkušnjami dobra izbira za to pomembno tekmovanje.

Na nacionalki so vam predlagali, da napišete novo pesem?

Žiriji je bila sprva všeč pesem Back 2 Life, ki sem jo napisala za DJ Vanillaza in Kosto Radmana. Vendar so želeli poslati le mene, težava pa je bila tudi v tem, da je pesem že bila predvajana na radijskih valovih, kar je v nasprotju s pravili. Prijatelj, ki jo je zavrtel na radiu, mi je tako skoraj naredil medvedjo uslugo. (Smeh.)

To vas ni ustavilo. Napisali ste novo skladbo.

Imam veliko idej, sem dejala. Kaj če bi sestavila nekaj novega posebej za to izjemno priložnost? Zanimalo me je, kdaj je rok za oddajo. In odgovor je bil: veseli bomo, če skladbo posnamete do nedelje zvečer... bil pa je petek dopoldne.

Pesem ste torej napisali v treh dneh. Predvidevam, da je bilo kar napeto.

Tako je. Naša četverica je začela iz nič, toda z obilo motivacije in odločenostjo, da speljemo zgodbo do konca. Šli smo v ljubljanski studio Gregorja Zemljiča, no, zaklenili smo se vanj za tri dni. Bili smo neumorni, zbirali ideje, le malo smo spali. Pridružil sem nam je čudežni deček Matija Rodić, DJ in pianist iz Zagreba. V nedeljo zvečer je Karoli prišel naokoli in rekel le – to je to.

Ste morda dobili predloge ali namige o tem, kakšen tip skladbe je zaželen?

Vedeli so, kaj lahko od mene pričakujejo. To je elektronska plesna glasba in to so tudi dobili.

Nastala pa je tudi ljubezenska pesem.

Prava ljubezenska pesem. Govori o tem, kako hitro se lahko predaš ljubezenskemu čustvu, se zaljubiš in ne gledaš več nazaj.

Upajmo, da se bo to zgodilo tudi na Evroviziji. Ste najprej napisali besedilo in potem glasbo?

Sprva smo oblikovali idejo za skladbo. Producent je v noči s petka na soboto napisal pesem. Ob sedmih zjutraj je bila pesem končana, potem sem se lotila pisanja besedila.

Besedilo je resnično dobro.

O, hvala. Res rada pišem besedila in vokalne linije. Pišem zase in tudi za druge izvajalce in producente pop, house in dance glasbe, pa tudi zvrsti, imenovane novi disco.

Ustaviva se pri tem. Kaj je novi disco?

Sama bi to definirala kot zvok 70. let, zvok začetkov elektronske glasbe in disco gibanja, iz katerega se je kasneje razvil house. S to oznako mislim recimo na italijansko-ameriškega producenta Giorgia Moroderja, pa tudi slovenskega producenta Sareta Havlička, s katerim sva sodelovala pri kar petih skladbah na dveh njegovih albumih.

Sodelovali ste še z drugimi znanimi imeni.

Delala sem z Umekom, Mikeom Valejem, s slednjim in še z DJ Sylvainom smo naredili skladbo Ti si tisti za slovenski izbor za pesem Evrovizije leta 2011. Ko sem bila še v ZDA, sem prav tako pela in pisala skladbe.

Bili ste v Kaliforniji, kajne?

Desetletje sem delala v Los Angelesu, kamor sem se preselila pri rosnih 19 letih. Delala sem glasbo za televizijo, koncertirala kot spremljevalna vokalistka s velikimi imeni, med drugim z mehiškim latino pevcem Luisom Miguelom. Delala sem tudi s Christino Aguilera, podpisala sem tudi pogodbo z založbo Motown Records, a žal je ostalo le pri tem.

Če se vrneva nazaj. Dejali ste, da se navdihujete pri začetkih disco glasbe.

Drži kot pribito. Vedno sem imela rada dober ritem, glasbo, ki te spravi pokonci, te spodbudi k temu, da se sprostiš in osvobodiš, da plešeš. Sem le človek, ki ljubi plesno glasbo. (Smeh.) Rada pa imam tudi druge glasbene zvrsti.

Menda imate radi glasbo irske dive Róisín Murphy. Ona je fantastična, kajne?

Res je dobra. Z zasedbo Xequtifz izvajamo nekaj priredb njenih pesmi. Pri meni se je navsezadnje izteklo tako, da delam veliko house glasbe. Slovenija ima namreč zelo razvito in mednarodno uspešno sceno elektronske plesne glasbe. Morda bi lahko celo rekli, da je to za Slovenijo najbolj uspešen glasbeni žanr tudi v globalnem merilu.

Pravite, da imate radi evropski način življenja. Velja to tudi za popularno kulturo?

Kar zadeva način življenja ali življenjski slog, mi je ljubo, da v Evropi od tebe ne pričakujejo, da se zgaraš do konca. V ZDA ne poznajo počitnic. Če si jih privoščiš, obveljaš skorajda za lenuha. Zdaj, ko živim v Sloveniji, imam več časa za družino, potovanja, uživanje v različnih kulturah, v katere je odprta Slovenija.

Kaj pa pričakujete od nastopa na Evroviziji?

Sem pozitivno naravnana Američanka. Zato pričakujem, da nam bo šlo dobro. Ne napovedujem sicer zmage, da nam bo šlo dobro, to sem pa prepričana.

Če sva lahko malo bolj natančna, kako visoko lahko poletite letos?

Upajmo, da se bomo uvrstili med prvih deset. To je moj cilj. In misija.

Intuicija mi govori, da bi lahko segli še višje.

Res? O, moj bog! Imate močno intuicijo?

Včasih zadene v polno, včasih popolnoma zgreši.

(Smeh.) Ni kaj. Ne gre drugače, kot da se pustimo presenetiti.