V Novem mestu letos obeležujejo 30-letnico Jakčevega doma, ki deluje pod okriljem Dolenjskega muzeja, ob jubileju pa so pripravili prenovljeno stalno razstavo Božidarja Jakca. »Pregled skozi časovni razpon razstavljenih Jakčevih del in motivna raznovrstnost omogočata, da lahko umetnika spoznamo v njegovih glavnih potezah in tudi v odtenkih kot popotnega kronista, modernega pionirja in nadaljevalca tradicije ter kot občutljivega zapisovalca življenja,« pojasnjuje kustosinja in avtorica razstave Jasna Kocuvan.
Na razstavi, ki jo bodo odprli nocoj, bo iz zbirke 828 del, ki jih je Jakac rodnemu mestu podaril leto pred svojo smrtjo, prikazanih približno 80 njegovih najboljših del. V prvem sklopu so dela, ki so nastala do zaključka umetnikovega študija v Pragi, s posebej izpostavljeno novomeško pomladjo. V drugem sklopu so tista, povezana z Novim mestom in Dolenjsko. »V malo katerem umetniškem opusu zasledimo tako intenzivno navezanost na domači kraj in velik del Jakčevega ustvarjalnega opusa predstavljajo prav podobe iz življenja Novega mesta, slike njegovih ulic, starih hiš, tržnih dni, obeh cerkva in panoramski prizori starega dela mesta,« pripoveduje Kocuvanova. V tretjem sklopu so na ogled postavili portrete, predvsem umetnikove ožje družine in njegove avtoportrete, ki predstavljajo pomemben del Jakčevega ustvarjanja. V zadnjem pa so predstavljena dela, nastala na umetnikovih potovanjih po Evropi, Ameriki in Severni Afriki.
Prenovljeno stalno razstavo, ki bo na ogled vsaj deset let, so pospremili z obsežnim katalogom, ki ga je oblikoval Jurij Kocuvan. »Na 80 straneh je predstavljenih 66 barvnih reprodukcij Jakčevih del, ob tem vsebuje še 11 črno-belih fotografij,« pravi Kocuvan, ki je tudi sam sodeloval pri postavitvi del o novomeški pomladi. »Morda je to uvod v njeno stoletnico, ki se približuje in bo kot pomemben kulturnozgodovinski mejnik v Novem mestu gotovo primerno obeležena,« še napoveduje.
Simbolna vrnitev umetniku
Podarjena dela Božidarja Jakca, v Novem mestu rojenega slikarja, grafika in akademika, so z ustanovitvijo Jakčevega doma leta 1984 svoje mesto dobila v hiši, kjer je umetnik preživel prvih sedem let svojega življenja. V stavbi, ki je bila zgrajena leta 1904, je Jakčev oče sicer predvidel hotel in kavarno, a je propadel in se z družino preselil v Belo krajino. »Simbolno je bila tako stavba povrnjena Jakcu in njegovi družini ter njegovi umetnosti,« meni Kocuvanova.
Vse do leta 2006 so bila v njej razstavljena vsa podarjena dela, ob takratni vsebinski prenovi pa so Jakčev dom zasnovali kot galerijo, v kateri razstavljajo predvsem slovenski ustvarjalci in jo dopolnjujejo stalna likovna razstava Dolenjskega muzeja, likovno-pedagoška zbirka in primarna stalna razstava Božidarja Jakca. »Vsebinska prenova je prinesla več obiskovalcev in več zanimanja tudi za Jakca in njegovo delo. Bil je med najbolj ustvarjalnimi slovenskimi umetniki, zato je tudi za druge ustvarjalce izziv razstavljati v njegovi hiši,« sklene Kocuvanova.
