V dneh, ko se v gledališčih vrstijo še zadnje ponovitve predstav v tej sezoni, se za odrom že pripravljajo na jesen. Svoj program za prihodnjo sezono so med drugimi že razgrnili v treh največjih ljubljanskih gledališčih: v SNG Drama Ljubljana bodo raziskovali vprašanje identitete v vseh njegovih odtenkih, v Mestnem gledališču ljubljanskem bodo razmišljali o velikih zgodbah 20. stoletja, v Slovenskem mladinskem gledališču pa jih bo zanimalo, kdo so junaki našega časa.
Iliada, prapočelo Evrope
Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor je tako za prihodnje gledališko leto napovedal dvanajst premier: »Hodili bomo okoli zastavljene teme identitete, lovili njene odmeve skozi zgodovino ter se opazovali skozi optiko različnih obdobij – ob pomoči velikih avtorjev iz preteklosti, pronicljivih sodobnih piscev in v dialogu z radovednimi režiserji.« Začeli bodo z uprizoritvijo dramatizacije romana Čarobna gora Thomasa Manna, ki jo bo v koprodukciji s SSG Trst režirala Mateja Koležnik; sledila bosta drama Figurae Veneris Historiae avtorja Gorana Stefanovskega, ki jo bo na oder postavil Aleksandar Popovski, ter Levstikov Tugomer v režiji Diega de Bree. V drugem delu sezone bo osrednja predstava velika koprodukcija med Dramo, Mestnim gledališčem ljubljanskim in Cankarjevim domom: Jerneju Lorenciju so zaupali režijo dramatizacije Homerjeve Iliade (pri kateri sta mu pomagala še Matic Starina in Eva Mahkovic) ter veliki oder Gallusove dvorane. Lorenci pravi, da mu je postavitev tega besedila v velik izziv, saj ga razume kot neke vrste »prapočelo Evrope«. Na ogled bosta tudi krstna uprizoritev dramatizacije romana Franza Kafke Grad v režiji Janusza Kice ter dramatizacija romana Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela, ki jo bo režiral Ivica Buljan.
V Mali drami se bodo v veliki meri posvetili sodobnim slovenskim besedilom, uprizorili bodo denimo novo besedilo Mihe Nemca in Nejca Valentija Hotel Modra opica (režiral bo Nemec), tri tekste Vitomila Zupana, ki jih bo priredil in režiral Mare Bulc pod naslovom Zastave – Mož – Slepota, ter igro Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti, ki jo bo zrežiral Primož Ekart. Ob tem bodo ponudili še nekaj svežih programskih sklopov; nadaljevala se bosta cikel pogovorov Družabno in družbeno in glasbeni cikel Drama Akustika, uvajajo Nova branja kot cikel bralnih uprizoritev v Mali drami, oblikuje se tudi nova programska platforma Drama Laboratorij, ki bo dajala prostor inovativnim uprizoritvenim razmišljanjem.
Ikone zadnjega stoletja
Umetniška snovalka programa in direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor poudarja, da jih zgodbe 20. stoletja ne bodo zanimale toliko s politično-sociološkega vidika, temveč bolj ikonografsko in fenomenološko. Tudi teh zgodb bo dvanajst, kar devet besedil pa bodo uprizorili prvič. In tako kot v ljubljanski Drami (ter nekaterih drugih gledališčih) bodo prednjačile dramatizacije – bodisi velikih romanov bodisi filmov ali fenomenov. »Če daš starejše besedilo režiserju, ki je moderen mislec, ga prav tako na neki način pregneteš; besedilo izgubi prvoten klasični predznak in dobi nove pomene, upam pa, da ohrani tudi tiste klasične, večne poante,« pravi Hieng-Samoborova. Novi pogledi na gledališče so povezani z novimi režijskimi praksami. »Ko se Othello ali Veliki Gatsby v celoti precedita skozi psihološki, intelektualni in prebavni habitus nekega igralca s polno licenco in napotki režiserja, tisti hip to nista več klasični igri, ki jih kot take jemljemo s polic – in to distinkcijo želimo v našem gledališču peljati še naprej,« dodaja.
Prvo veliko zgodbo pričenja beograjska režiserka Anja Suša, ki bo rekontekstualizirala šele dvakrat uprizorjeno dramo Dominika Smoleta Zlata čeveljčka. Sledila bo komedija Švejk po romanu Jaroslava Haška v režiji Jake Ivanca, pri čemer so se odločili za dramatizirano variacijo irskega dramatika Colina Teevana (to bo koprodukcija z Gledališčem Koper). Še ena velika zgodba bo Fitzgeraldov roman Veliki Gatsby, ki ga je dramatiziral Ivica Buljan; predstavo bo tudi režiral. V duhu tradicije muzikala, ki ga gojijo v MGL, bo uprizorjena dramatizacija filmske komedije Beatli – A Hard Day's Night Aluna Owna; prevod in odrska priredba sta delo Petre Pogorevc, režija bo v rokah Marka Manojlovića. Sezono bodo na velikem odru zaključili z dramo Bertolta Brechta Dobri človek iz Sečuana v novem prevodu Urške Brodar in v režiji Aleksandra Popovskega.
Na Mali sceni se bodo osredotočili na zgodbe 21. stoletja. Ljubimo in nič ne vemo Moritza Rinkeja je besedilo, ki so ga nemški gledališki kritiki razglasili za najboljšo igro lanskega leta; prevod je delo Milana Štefeta, režiral bo Mare Bulc. Preostale tri nove tekste je naročilo gledališče: Do Zadnjega Diha. Zdaj je besedilo Jaše Kocelija, ki bo tudi režiral, in Eve Mahkovic, nastaja pa po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda. Menjava straže je avtorsko delo Nejca Gazvode, ki bo uprizoritev tudi režiral, tekst hrvaškega dramatika Ivorja Martinića Ko je otrok bil otrok pa bo na oder postavila režiserka Yulia Roschina.
Véliki možje in žene
O tem, kdo so naši heroji, se bodo spraševali v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sezono oblikovala direktorica Uršula Cetinski. »V skladu z arhetipskim pojmovanjem so heroji moški, redkeje ženske, ki se odpravijo v neznano, tam premagajo različne nevarnosti, doživijo razsvetljenje in se modrejši naposled vrnejo v domači kraj, kjer jih prepoznajo za heroje,« pravi. »Za heroje veljajo tudi zmagovalci bitk in vojn, ki jim nasproti stojijo poraženci in izdajalci, mogoče pa je, da zgodovina, učiteljica življenja, obrne perspektivo in heroja 'prelevi' v izdajalca. Heroji so po navadi monumentalne osebnosti, izjemni posamezniki, ki naj bi se od slavnih osebnosti razlikovali po tem, da gre za vélike može in žene, medtem ko gre pri slavnih osebnostih za vélika imena.«
V tem duhu so napovedali pet dramskih praizvedb in eno že znano sodobno delo. Veno Taufer se je poukvarjal z gledališko kroniko svoje družine, ki jo je naslovil Leta so se prehitevala (režiral bo Vito Taufer), Neda R. Bric se je v projektu Nora Gregor – skriti kontinent spomina potopila v razburljivo življenje igralke Gregorjeve, Draga Potočnjak razmišlja o junakih iz slovenskega izročila in je spisala besedilo Vsi junaki zbrani, ki ga bo režiral Branko Potočan. Diego de Brea se bo sprehajal po Genetovem bordelu v delu Balkon, Matjaž Pograjc se bo podal v labirinte Kafkovih misterioznih zgodb, kar je naslovil kar K.A.F.K.A., Uroš Kaurin in Vito Weis pa med junake sodobne popularne kulture v avtorskem projektu Heroj 1.0.
Ženska, »zadnja neskončnost«
Repertoar Drame SNG Maribor, ki ga je zasnoval umetniški direktor Diego de Brea, se bo vrtel okoli ženske, te »še zadnje neskončnosti«, kot pravi. »Glede na to, da imamo med igralkami praktično v vseh generacijah zelo močne akterje, sem se odločil za epski repertoar, ki pokriva v glavnem velike tekste svetovne in slovenske dramatike.« Med šesterico premier bo prva na vrsti Lulu (v režiji de Bree), sledila bo Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Janusza Kice, Mateja Koležnik bo režirala Ibsnovo psihološko dramo Hedda Gabler, Eduard Miler pa dramo Svatba. Eden od vrhuncev sezone naj bi bila slovensko-hrvaško-italijanska koprodukcija Drakula v režiji Paola Magellija.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo na oder prav tako postavili šest predstav, poleg tega bodo spomladi pripravili še tradicionalni festival Dnevi komedije. Sezono bodo odprli s prvo slovensko uprizoritvijo drame Kaspar Hauser morje hiš nemške avtorice Felicie Zeller, ki jo bo režiral Janez Pipan, Mrožkovo komedijo Policaji bo nato režiral Jernej Kobal, sledila pa bo še krstna uprizoritev besedila, ki je dobilo letošnje žlahtno komedijsko pero – to bo Vorkšop na Moljera Matjaža Zupančiča v režiji Borisa Kobala. Krstna uprizoritev tragikomedije Veš, poet, svoj dolg? avtorjev Luke Martina Škofa (ki bo tudi režiral) in Blaža Rejca bo nastala po motivih Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Dragotina Ketteja in Josipa Murna, za konec pa bodo pripravili ljubezenski omnibus kratkih dram različnih sodobnih ameriških dramatikov, Izgubljene ljubezni v režiji Nikole Zavišića.
