Predstavniki APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in AFS France Marolt ŠOU v Ljubljani so včeraj odločno protestirali proti dejstvu, da so jih zavrnili na štiriletnem programskem razpisu ministrstva za kulturo. Prvo društvo ima že 88-letno, drugo društvo pa 65-letno tradicijo, zdaj pa sta se obe znašli v hudi finančni stiski. Zaradi zavrnitve na razpisu bo proračun omenjenega zbora okrnjen kar za 85 odstotkov, folklorna skupina, ki je računala na približno 60.000 evrov oziroma 20.000 evrov na leto, kar bi ravno zadostovalo za najemnino prostorov na Kongresnem trgu 1, kjer jim resno grozi izselitev, pa bo ob tretjino svojega letnega proračuna.
Strokovnost strokovne komisije
Toda po mnenju strokovne komisije ministrstva tradicija sama po sebi še ni apriorni argument za sofinanciranje. Zbor v zadnjem obdobju ne dosega kvalitativne ravni iz preteklosti, njegovi aktualni programi pa so usmerjeni zgolj v zadovoljevanje potreb samega zbora, so ugotavljali člani komisije. Podobnih argumentov, ki so bili potem podlaga za neuspešno kandidaturo, je bila deležna tudi folklorna skupina.
Člani obeh društev, ki so včeraj novinarjem predočili tudi številna podporna pisma strokovnjakov zoper odločitev ministrstva, se po teh argumentacijah počutijo užaljeni: oboji so kakovost svojega dela – ki je na visoki umetniški ravni, četudi je ljubiteljsko – argumentirali z različnih vidikov in na podlagi doseženih nagrad, tudi iz zadnjega obdobja. Menijo celo, da se komisija ne spozna na področje njihovega delovanja in da se je odločala »po resornih poznanstvih«. Od 43 kandidatur so jih v komisiji sicer podprli 12 (od jutri bodo javno objavljeni tudi na internetni strani ministrstva), pri čemer so se predstavniki zavrnjenih glasno spraševali, kakšnim »strokovnim kriterijem« so ustrezala na razpisu uspešna društva.
»Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha,« je včeraj situacijo ohlajal mag. Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije. Obe skupini sta po njegovem mnenju nedvomno paradna konja slovenske ljubiteljske kulture in morda je res zaznati neko ignoranco do področja ljubiteljstva pri tako imenovanih strokovnjakih. Ne pa tudi pri aktualnem ministru, je dodal, zato je treba iskati tudi drugačne poti financiranja. Predstavniki obeh skupin so zagotovili, da to tudi počnejo, a so jim številna vrata zaprta. Tudi takšna, ki bi morala izkazati večji interes, denimo Univerza v Ljubljani: ne nazadnje obe skupini nosita v svojem nazivu njeno ime. Moralno podporo sicer imajo, ne pa tudi finančne, ki bi jo dejansko potrebovali.
»Tolikšno krčenje sredstev nedvomno za obe skupini pomeni velik šok in vprašanje, kako naprej: ali to pomeni rezanje programov ali se bo uresničila tudi bojazen sklada, da se s tem prenaša odgovornost na nas,« pa je razmišljal direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), mag. Igor Teršar. Ta hip imajo odprt projektni razpis, prek katerega bodo ljubiteljskim društvom razdelili dobrih 300.000 evrov, znotraj sklada pa bodo še naprej iskali nove poti. Eno takšnih vidijo v ustanavljajočem študijskem centru JSKD, kjer bi se lahko našla dodatna sredstva za izobraževanje dirigentov in drugih mentorjev.
Boj za (ne)malo denarja
Razprave se je kot predstavnik ministrstva udeležil dr. Gašper Troha, generalni direktor direktorata za ustvarjalnost. Do kompetentnosti članov komisije se ni opredeljeval, je pa menil, da skupini vendarle nista tako zelo usodno odvisni od tega razpisa. Že znotraj ministrstva poznajo druge razpise, kjer lahko uspešno kandidirajo, v poštev pridejo tudi razpisi na lokalni in evropski ravni.
Sicer pa je bila ljubiteljska dejavnost v naši državi že od nekdaj dobro stimulirana. Zadnja leta se je ta znesek gibal med 3,8 in 5 milijoni evrov. Vseh 5000 ljubiteljskih društev na razpisih ministrstva seveda ne more dobiti denarja, zato je država vprašanje njihovega financiranja uredila prek JSKD.
Prepiri za drobtine ob vrženem kosu kruha sicer nikoli niso produktivni, je pa res nekoliko nenavadno, da programski razpis ne ločuje društev, v katerih delujejo amaterji, in društev ter zavodov, kjer ustvarjajo profesionalci. Kriteriji so tako nedvomno zamegljeni in s tem v škodo vseh. Ker pa je odločitev komisije glede razpisa dokončna, člani obeh skupin zdaj apelirajo na ministrstvo za kulturo, da vseeno skupaj in kmalu poiščejo rešitve.
