Pritegne tisto, česar se ne da videti vsepovsod

»Niti dobro niti slabo«

»Zavedamo se izjemnega pomena kulturnega turizma, kajti kultura znatno pripomore k podaljšanju sezone, saj je precej manj kot druge turistične zvrsti odvisna od vremena in drugih nihanj. Prav zato smo intenzivno sodelovali pri pripravi Strategije razvoja slovenskega turizma 2012–2016, kjer je kulturni turizem določen za eno izmed temeljnih področij turistične ponudbe,« sporočajo z ministrstva za kulturo. Tako si prizadevajo za mreženje ponudbe v obliki kulturnih in tematskih poti in skupnih vodnikov. V prihodnjih letih pa se bo pospešeno nadgrajevalo turistično ponudbo z dediščinskimi vsebinami, predvsem dediščino živega srebra v Idriji, oživljalo značilno arhitekturo, razvijalo povezane programe in dejavnosti ali spajalo kulturno dediščino z drugimi področji.

Cilji so torej precej ohlapni, ne preveč spodbuden pa je tudi podatek, da je bila zadnja večja raziskava o turizmu izvedena leta 2008. V tej je 21,27 odstotka gostov kulturo navedlo kot zelo pomemben razlog za dopustovanje. Kot sporoča Zavod za turizem Ljubljana, je sledeč rezultatom ankete, opravljene v drugi polovici leta 2011, prestolnico v prvi vrsti zaradi kulturnih prireditev obiskalo 7 odstotkov turistov, kar nanese nekaj čez trideset tisoč obiskovalcev, med tisoč turisti, ki so glavno mesto obiskali med koncem marca in sredino maja letos, pa jih je kulturno ponudbo kot glavni razlog odkljukalo 4,8 odstotka. Po podatkih javne agencije SPIRIT (Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma) je v lanskem letu na lestvici motivov za obisk Slovenije kulturo prehitelo kar nekaj razlogov, poleg možnosti za počitek in sprostitev denimo še naravne lepote, osebna varnost, ugodne cene, podnebne razmere ali možnost rekreativnih dejavnosti.

Raziskava, ki je bila lani poleti izvedena med tujimi turisti, nastanjenimi v hotelih in kampih, je pokazala, da največ, in sicer 30,3 odstotka gostov ponudbo naših kulturnih prireditev ocenjuje kot »niti dobro niti slabo«, z 28,4 odstotka pa je sledil odgovor »težko odgovoriti«. S kulturno ponudbo se na mednarodni lestvici uvrščamo na 56. mesto, a na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da je tu še kar nekaj prostora za napredek. Kot problematično vidijo razpršenost v ponudbi manjših turističnih agencij, nadalje dejstvo, da se denar, ki ga kulturno ministrstvo vlaga v kulturno-turistične objekte, nato iz hotelske in gostinske dejavnosti ne vrača nazaj v prenovo kulturnih spomenikov, in da še vedno manjka del kulturne infrastrukture, predvsem prostor za večje razstave, vse manjše pa je tudi vlaganje v promocijo kulturnih dejavnosti. Zastoj na slednjem področju je povzročilo predvsem zmanjšanje sredstev in reorganizacija javne agencije SPIRIT.

Pomanjkanje celostnih zgodb

Darko Brlek v kulturnem turizmu v povezavi z naravnimi lepotami in kulinariko vidi nišo za slovensko gospodarstvo, saj zaradi majhnosti ne moremo staviti na množični turizem. »Kulturni turisti so običajno ljudje, ki točno vedo, kaj hočejo, in so tudi bolj petični kot ostali turisti, kar pomeni, da precej porabijo tudi za prenočišče in prehranjevanje v restavracijah. Ena izmed študij je pokazala, da vstopnica za neki dogodek predstavlja le trideset odstotkov vsote, ki jo porabijo na neki destinaciji. Mi torej poberemo manjši del,« pojasni sogovornik. Poudarja še, da državi v blagajno iz tega področja kapne kar nekaj denarja od davkov, zaradi česar bi lahko več vlagala v kulturni turizem, predvsem v njegovo koordinacijo, saj povezovanje na relaciji med kulturnimi ustanovami in turističnimi organizacijami pogosto ni dovolj. Vrh tega Brlek opozarja, da bi bilo kulturni turizem v večji meri lažje zagnati, če bi imeli bolj vnaprej izdelan sistem financiranja, saj trenutno mnogi festivali denar dobijo šele po izvedbi, pri čemer seveda organizatorji ne premorejo niti financ niti energije, da bi se usmerjali v kulturni turizem. »Za uresničitev kulturnega turizma je potrebna velika mašinerija, ki seveda veliko stane,« pritegne tudi generalni direktor Cankarjevega doma, Mitja Rotovnik.

Povezovanje in skupen nastop pogreša tudi Polona Senčar, direktorica turistične agencije Maona, ki ima svoj sedež v Piranu. Pred leti je agencija, ki velik del svoje ponudbe gradi na kulturi, želela izdati zgoščenko s skladbami Giuseppeja Tartinija ter zasnovati Tartinijevo linijo, a občina ni zagrabila ideje, zaradi česar je projekt propadel, saj brez širše podpore ni bil izvedljiv. »Kot se je Salzburg identificiral z Mozartom, bi se lahko Piran s Tartinijem. Nekaj, kot denimo Tartinijev festival, je v tej smeri sicer že narejenega, vendar bi bilo okrog te kulturne znamke potrebno izdelati celostno podobo,« je prepričana Senčarjeva. Čeprav se turisti lahko sprehodijo denimo po Slovenski pisateljski poti ali Plečnikovi Ljubljani, tudi sicer v Sloveniji manjka izdelanih kulturnih konceptov. Damjan Sova iz turistične agencije Ars longa, ki pripravlja potovanja s kulturno-zgodovinskim predznakom, meni, da bi se ponekod v tujini lahko zgledovali, kako kulturno dediščino spraviti v kontekst neke zgodbe ter jo približati današnjemu času. »Čeprav imamo začetke nastavljene, je treba še spremeniti pristop do promocije. Zgodbe, kot so tista o Martinu Krpanu ali Predjamskem gradu, bi lahko veliko bolje prodajali.«

Kopalci niso zagreti za kulturo

Kaj se, da bi pritegnili pozornost tujih kulturnih turistov, v Sloveniji že dogaja? Tako v Cankarjevem domu kot organizatorji Festivala Ljubljana prirejajo tiskovne konference po večjih okoliških tujih mestih, kot so Zagreb, Dunaj, Celovec ali Trst, skrbijo za nočitve tujih novinarjev, sodelujejo s turističnimi organizacijami ali se povezujejo s hoteli, ki nato ponujajo paket nočitve in vstopnice. »Vse to pripomore k večji prepoznavnosti in vse boljšemu obisku,« praktične izsledke razkrije Darko Brlek, ki meni, da bi se morali pri tej dejavnosti zgledovati pri bližnjih močnih kulturnih znamkah Dunaju in Salzburgu, saj v slednjem mestu kulturni turizem prinaša kar petkrat več od vloženih sredstev. Mitja Rotovnik je mnenja, da imajo za ta vrata »ključ v rokah turistične organizacije, ki bi morale k nam prihajajočim skupinam vnaprej sporočati kulturne programe«.

Na Turizmu Ljubljana za promocijo kulturnih dogodkov v prestolnici med drugim skrbijo tako, da jih predstavljajo na že omenjenih novinarskih konferencah v bližnji tujini, kulturo potiskajo v ospredje na največjih poslovnih borzah in sejmih, v letošnjem prvem polletju so pripravili posebne programe za skoraj 60 tujih medijev ter intenzivno sodelujejo pri pripravi brezplačnih prireditev na javnih površinah, med katerimi še posebej veliko obiskovalcev, tudi tujih, pritegneta Junij v Ljubljani in December v Ljubljani. Ponujajo pa tudi nakup turistične kartice Urbana, ki med drugim omogoča ugodnosti pri muzejskih vstopninah in jo v 95 odstotkih kupijo tujci. Gostje, ki si privoščijo to kartico, v povprečju obiščejo 2,25 muzeja ali galerije, najpogosteje Narodni in Prirodoslovni muzej.

Če se v prestolnici večina kulturnih turistov zadržuje v poletnih mesecih, ko je moč obiskati številne festivale in druge prireditve, pa je tedaj v obalnih mestih tako rekoč mrtva sezona za kulturo. »Čeprav v kopalni sezoni dopustniki tu in tam obiščejo kakšno prireditev, smo opazili, da jih tedaj nima smisla siliti s kulturnimi dejavnostmi. Karakter dopustniških kopalnih turistov je povsem drugačen od karakterja kulturnih turistov,« opaža Polona Senčar.

Ko ostanejo kupi smeti

V Cankarjevem domu so prepričani, da je tuje goste od daleč mogoče pritegniti le »z izjemnimi dogodki, nečim posebnim, česar se ne da videti oziroma doživeti vsepovsod«. Vsi sogovorniki pa brez pomislekov zatrjujejo, da največ kulturnih turistov k nam prihaja iz sosednjih Hrvaške, Italije in Avstrije, čeprav Polona Senčar opozarja, da je število italijanskih kulturnih sladokuscev, ki jim je treba poleg umetniških vsebin vselej ponuditi tudi kulinariko, lani precej upadlo. Medtem pa se Avstrijci, čeprav sami premorejo izjemno bogato kulturno ponudbo, vseskozi zanimajo za naše aranžmaje. V Cankarjevem domu opažajo, da nekatere njihove prireditve, denimo tudi gostovanje Dunajskih filharmonikov, obiskujejo predvsem tisti severni sosedi, ki jim je Ljubljana geografsko bliže kot Dunaj, mnoge pa premamijo tudi cene vstopnic, ki so za pomembna svetovna gostovanja običajno nižje kot na njihovih prizoriščih.

Ankete Zavoda za turizem Ljubljana izpred dveh let so med tuje kulturne turiste, ki pogosto obiščejo Slovenijo, ob že omenjenih uvrstile še Nemce in Ruse, za vse pa velja, da so v povprečju stari med 30 in 50 let. Mlajše generacije se v Sloveniji ustavljajo predvsem na glasbenih festivalih, obarvanih s sodobnejšimi žanri. Množico oboževalcev iz vse Evrope in še čez njen rob si je nabral ob sotočju Soče in Tolminke pozicioniran Metalcamp, sedaj reinkarniran v različico MetalDays. Tolmin se v poletnih mesecih tudi sicer prelevi v pravo festivalsko mesto, kar ima seveda kopico pozitivnih učinkov na tamkajšnje gospodarstvo, toda na občini Tolmin opozarjajo tudi na negativne plati, kot sta nenehen hrup za okoliške prebivalce in onesnaževanje okolja; ne le da za množico ljudi ostane kup smeti, temveč so nekateri festivalski gostje v preteklosti metali tudi razne predmete v omenjeni reki. Lani je občina od organizatorjev prvič zahtevala plačilo turistične takse in bo ta denar sedaj postopoma vlagala v infrastrukturo, ki bo koristila tudi festivalski dejavnosti.

Sicer pa, ko je govor o kulturnem turizmu, nikakor ne gre spregledati projekta Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Ta je po podatkih ministrstva štajerski prestolnici prinesel 20 odstotkov več nočitev in 61 odstotkov več dnevnih obiskovalcev kot leto poprej (a so k temu prispevali tudi nastopajoči in zaposleni pri projektu), zaradi česar se je povečal tudi obisk drugih kulturnih prireditev. Na oceno, v kolikšni meri je projekt spodbudil kulturni turizem nasploh, pa velja počakati še kakšno leto ali dve.